Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Barbara Celjska

Črna kraljica
Daniela Dvořáková
Barbara Celjska
35,00 € 35,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 1,05 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Celjska Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-278-428-7
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Čierna král'ovná Barbora Celjská (1392-1451)
Leto izdaje izvirnika 2017
Prevod Andrej Rozman
Spremna beseda Igor Grdina

Tehnične lastnosti
trda vezava
24,5 x 17,5 cm
860 g
326 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini
zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Življenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice.

Barbara Celjska, najpomembnejša srednjeveška monarhinja, a vendar v senci svojega slavnega soproga Sigismunda Luksemburškega, se je bolj kot resnična osebnost v zgodovino zapisala kot čudna literarna junakinja, obdana s številnimi miti in legendami. Daniela Dvořáková pa je s svojim raziskovanjem prišla do presenetljivih zaključkov, ki kraljici Barbari vračajo čast in ugled.

Kraljica s tremi kronami je bila skoraj pol stoletja ogrska kraljica, poldrugo desetletje pa je obvladovala velik del slovaškega ozemlja. Redkokatera srednjeveška podoba ženske je pri pisateljih in zgodovinarjih doživljala toliko krivic in negativnega prizvoka kot kraljica Barbara Celjska. Prva dela, ki so razširila to negativno podobo, so nastala že takoj po njeni smrti ali celo že v času njenega življenja – in v zgodovino je odšla kot Črna kraljica ali nemška mesalina.

Dvořáková odkriva začetke in izvor negativnih pogledov na Barbaro Celjsko ter z natančno analizo doslej nepoznanih zgodovinskih virov spremlja, kako se je ta podoba razširjala v takratni literaturi in v kasnejših zgodovinskih zapisih – presenetljivi zaključki, ki kraljici vračajo čast in ugled, pa se berejo kot napeta kriminalka. Avtorica je s svojim raziskovanjem popravila številne napake in nenatančnosti o življenju kraljice Barbare, ki se že leta pojavljajo v strokovni literaturi. Njeno delo je velika lekcija srednjeveške zgodovine, ki nam na vznemirljiv način nudi vpogled v življenjsko zgodbo Barbare Celjske ter v njeno družbeno vlogo srednjeveške kraljice.

O avtorici

Daniela Dvořáková je samostojna znanstvena sodelavka na oddelku za najstarejšo zgodovino Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti v Bratislavi. Posveča se raziskovanju zgodovine poznega srednjega veka Kraljevine Madžarske, posebej v času vladanja Sigismunda Luksemburškega. Pri svojem delu je usmerjena v raziskovanje problematike plemstva, ukvarja pa se tudi z vprašanji dvorne kulture, z odnosi in vsakdanjim življenjem v srednjem veku. Je avtorica uspešnice Rytier a jeho kráľ. Stibor zo Stiboríc a Žigmund Luxemburský (Vitez in njegov kralj. Stibor iz Stiboríc in Sigismund Luksemburški) in soavtorica različnih monografij, med drugim Spomienky Heleny Kottannerovej (Spomini Helene Kottanner) in Ulrich Richental Kostnická kronika (Konstanška kronika Ulricha Richentala).

Recenzija Bukla

Kot izvemo v uvodu, je med evropskimi zgodovinarji v zadnjem času vse več zanimanja za Sigismunda Luksemburškega, žal pa se je hkrati pozabilo na njegovo drugo ženo, Barbaro Celjsko, ki nesporno spada med najzanimivejše ženske zgodovinske osebnosti prve polovice 15. stoletja. Avtorica tudi navede, da nobena druga ženska v zgodovini ni pretrpela toliko krivic, zadanih s strani sočas­nih in kasnejših pisateljev in zgodovinarjev, kot Barbara Celjska, saj so pri natančnem popisovanju njenih t. i. grehov imeli res bujno domišljijo; tako ni postala samo nemška mesalina (razuzdanka), marveč tudi Črna kraljica, ki se posveča okultizmu, kraljica lahkih žensk, neverujoča agnostikinja, krivoverka in celo lezbična vampirka. Kot glavnega ustvarjalca njene negativne podobe je avtorica navedla Barbarinega sodobnika Eneja Silvija Piccolominija, poz­nejšega papeža Pija II., ki ni maral ne Barbare ne preostale rodbine celjskih grofov. Avtorica, sicer samostojna znanstvena sodelavka na oddelku za najstarejšo zgodovino Zgodovinskega inštituta Slovaške akademije znanosti v Bratislavi, se je napačnih zgodovinskih dejstev, ki se o Barbari Celjski že stoletja prenašajo iz roda v rod, lotila sistematično in prikazala resnično in še kako pomembno dediščino ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice.

Vanja Jazbec, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...