Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Habsburški imperij

Nova zgodovina
Pieter M. Judson
Habsburški imperij

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7003-32-1
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The Habsburg Empire
Leto izdaje izvirnika 2016
Prevod Ana Monika Habjan
Spremna beseda Jernej Kosi
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17,5 cm
990 g
530 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Temeljno in sodobno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja, ki presega prevladujoče nacionalistične in etnicistične paradigme.

V strokovni javnosti velja za najboljši prikaz Habsburške monarhije, saj se avtor v naraciji in pri utemeljevanju svojih tez in stališč opira na zelo obsežen nabor najsodobnejše literature, zlasti pa predstavlja izvirno perspektivo habsburške zgodovine, ki presega partikularne, nacionalno zaznamovane recepcije, ki so jih na ozemlju Avstro-Ogrske kmalu po njenem razpadu začele vzpostavljati nacionalne zgodovinopisne šole in so se uveljavile kot dominantna paradigma v zgodovinopisju ter legitimirale mitične predstave o posebnosti, starodavnosti, ekskluzivnosti posameznih nacij. V nasprotju s temi avtor pokaže, na kakšen način je cesarstvo predstavljalo politični in identitetni okvir milijonom avstrijskih (in kasneje ogrskih) državljanov. Pojasnjuje, kakšne rešitve so razvili in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri vzpostavljanju in razvijanju zelo heterogene politične entitete. Pri tem opozarja, da so to državo resda razcepljale jezikovne, verske, pokrajinske in zgodovinske razlike, vendar si je oblast prizadevala to raznolikost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi. V nasprotju s predstavo o ječi narodov pokaže, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj in k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti. Pokaže tudi, da leto 1918 v zgodovini srednjeevropskih družb oziroma skupnosti ni pomenilo radikalnega in nepovratnega preloma. Navkljub spremembi političnega okvira se je večina institucionalnih, družbenih in kulturnih pridobitev, ki jih je uvedla habsburška država, na prostoru novonastalih držav ohranila še globoko v 20. stoletje.

Knjiga vsebuje tudi bogato dokumentarno gradivo, sklene pa se s spremno besedo zgodovinarja dr. Jerneja Kosija, ki se v svojih raziskavah 19. stoletja ukvarja zlasti z nacionalnimi gibanji ter njihovimi razrednimi in političnoekonomskimi konteksti; Judsonovo študijo umešča v slovensko zgodovinopisje in kulturni prostor. Knjiga ni le temeljno in novo študijsko gradivo, ampak je primerna za najširši krog bralcev.

Recenzija Bukla

O Habsburžanih in Avstro-Ogrski v slovenščini seveda že obstaja kar nekaj knjig, vendar tako celovite zgodovinske monografije, kot je ta iz leta 2016, do sedaj še nismo imeli. Pieter M. Judson (1956) je priznan zgodovinar, strokovnjak za zgodovino 19. in 20. stoletja in eden vodilnih proučevalcev habsburškega imperija, v svojem raziskovanju pa se osredotoča zlasti na nacionalne konflikte in revolucionarna ter protirevolucionarna družbena gibanja, umeščena v mednarodne odnose. O habsburškem imperiju je napisal že nekaj del, vendar štejejo pričujočo monografijo za temeljno in sodobno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja, po mnenju stroke pa presega prevladujoče nacionalistične in etnicistične paradigme. Judson se pri dokazovanju svojih stališč opira na obsežen nabor najnovejše literature, pri tem pa skuša habsburško zgodovino predstaviti nadnacionalno, za razliko od bolj fragmentarnih pristopov, ki so bili vzpostavljeni po razpadu Avstro-Ogrske v novonastalih državah. S širokopotezno zasnovano pripovedjo skuša pokazati, kako pomemben okvir je predstavljalo cesarstvo milijonom njegovih prebivalcev in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri poskusu poenotenja v bolj homogeno družbo. Ne glede na jezikovne in kulturne razlike si je »imperialna« oblast, to lahko vidimo tudi iz ukrepov, ki so jih Habsburžani uvajali na naših tleh, prizadevala to heterogenost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi, ki so se pogosto ohranila še dolgo po razpadu imperija, v nekaterih primerih vse do današnjih dni. Četudi se imperiji pogosto interpretirajo kot nekakšne ječe narodov, Judson stoji na stališču, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami »ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj in k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti«. Knjiga se zgodovinsko potegne čez »uradni« konec Avstro-Ogrske, za katero velja, da se je sklenila s prvo svetovno vojno, torej tam do leta 1925 in porajanja novih držav, monografiji pa je dodana tudi spremna beseda domačega zgodovinarja Jerneja Kosija, ki zgledno urejeno in prevedeno Judsonovo delo umesti v slovensko zgodovinopisje in kulturni prostor. Za vse ljubitelje zgodovine in tiste, ki bi to radi postali!

Samo Rugelj, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...