Založba | Sophia |
Zbirka | Naprej! |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-7003-32-1 |
Naslov izvirnika | The Habsburg Empire |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Ana Monika Habjan |
Spremna beseda | Jernej Kosi |
Urejanje | Uroš Zorman |
trda vezava
24 x 17,5 cm
990 g
530 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
Založnik o knjigi
Temeljno in sodobno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja, ki presega prevladujoče nacionalistične in etnicistične paradigme.
V strokovni javnosti velja za najboljši prikaz Habsburške monarhije, saj se avtor v naraciji in pri utemeljevanju svojih tez in stališč opira na zelo obsežen nabor najsodobnejše literature, zlasti pa predstavlja izvirno perspektivo habsburške zgodovine, ki presega partikularne, nacionalno zaznamovane recepcije, ki so jih na ozemlju Avstro-Ogrske kmalu po njenem razpadu začele vzpostavljati nacionalne zgodovinopisne šole in so se uveljavile kot dominantna paradigma v zgodovinopisju ter legitimirale mitične predstave o posebnosti, starodavnosti, ekskluzivnosti posameznih nacij. V nasprotju s temi avtor pokaže, na kakšen način je cesarstvo predstavljalo politični in identitetni okvir milijonom avstrijskih (in kasneje ogrskih) državljanov. Pojasnjuje, kakšne rešitve so razvili in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri vzpostavljanju in razvijanju zelo heterogene politične entitete. Pri tem opozarja, da so to državo resda razcepljale jezikovne, verske, pokrajinske in zgodovinske razlike, vendar si je oblast prizadevala to raznolikost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi. V nasprotju s predstavo o ječi narodov pokaže, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj in k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti. Pokaže tudi, da leto 1918 v zgodovini srednjeevropskih družb oziroma skupnosti ni pomenilo radikalnega in nepovratnega preloma. Navkljub spremembi političnega okvira se je večina institucionalnih, družbenih in kulturnih pridobitev, ki jih je uvedla habsburška država, na prostoru novonastalih držav ohranila še globoko v 20. stoletje.
Knjiga vsebuje tudi bogato dokumentarno gradivo, sklene pa se s spremno besedo zgodovinarja dr. Jerneja Kosija, ki se v svojih raziskavah 19. stoletja ukvarja zlasti z nacionalnimi gibanji ter njihovimi razrednimi in političnoekonomskimi konteksti; Judsonovo študijo umešča v slovensko zgodovinopisje in kulturni prostor. Knjiga ni le temeljno in novo študijsko gradivo, ampak je primerna za najširši krog bralcev.
Recenzija Bukla
O Habsburžanih in Avstro-Ogrski v slovenščini seveda že obstaja kar nekaj knjig, vendar tako celovite zgodovinske monografije, kot je ta iz leta 2016, do sedaj še nismo imeli. Pieter M. Judson (1956) je priznan zgodovinar, strokovnjak za zgodovino 19. in 20. stoletja in eden vodilnih proučevalcev habsburškega imperija, v svojem raziskovanju pa se osredotoča zlasti na nacionalne konflikte in revolucionarna ter protirevolucionarna družbena gibanja, umeščena v mednarodne odnose. O habsburškem imperiju je napisal že nekaj del, vendar štejejo pričujočo monografijo za temeljno in sodobno delo na področju družbene, kulturne in politične zgodovine habsburškega imperija in 19. stoletja, po mnenju stroke pa presega prevladujoče nacionalistične in etnicistične paradigme. Judson se pri dokazovanju svojih stališč opira na obsežen nabor najnovejše literature, pri tem pa skuša habsburško zgodovino predstaviti nadnacionalno, za razliko od bolj fragmentarnih pristopov, ki so bili vzpostavljeni po razpadu Avstro-Ogrske v novonastalih državah. S širokopotezno zasnovano pripovedjo skuša pokazati, kako pomemben okvir je predstavljalo cesarstvo milijonom njegovih prebivalcev in s kakšnimi izzivi so se soočali uradniki, vojaki, politiki in akademiki pri poskusu poenotenja v bolj homogeno družbo. Ne glede na jezikovne in kulturne razlike si je »imperialna« oblast, to lahko vidimo tudi iz ukrepov, ki so jih Habsburžani uvajali na naših tleh, prizadevala to heterogenost upravljati z institucionalnimi in političnimi sredstvi, ki so se pogosto ohranila še dolgo po razpadu imperija, v nekaterih primerih vse do današnjih dni. Četudi se imperiji pogosto interpretirajo kot nekakšne ječe narodov, Judson stoji na stališču, da je prav država s svojo institucionalno zgradbo in političnimi odločitvami »ključno prispevala tako k razmahu narodnih gibanj in k procesu uspešnega privzemanja nacionalne identitete med širšimi sloji prebivalstva kakor tudi k univerzalnemu oblikovanju državljanstva in federativnosti«. Knjiga se zgodovinsko potegne čez »uradni« konec Avstro-Ogrske, za katero velja, da se je sklenila s prvo svetovno vojno, torej tam do leta 1925 in porajanja novih držav, monografiji pa je dodana tudi spremna beseda domačega zgodovinarja Jerneja Kosija, ki zgledno urejeno in prevedeno Judsonovo delo umesti v slovensko zgodovinopisje in kulturni prostor. Za vse ljubitelje zgodovine in tiste, ki bi to radi postali!
Samo Rugelj, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Pod kraljičinim žezlom Elizabeta Luksemburška in Ulrik II. Celjski, 1437-1442 39,50 € Dodaj v košarico
-
Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod Pogovor z borcem za slovensko samobitnost, državnost in demokracijo 24,90 € Dodaj v košarico
-
Dejanja Frankov in drugih na poti v Jeruzalem Kronika 1. križarske vojne (1096-1099) neznanega avtorja 26,00 € Dodaj v košarico