Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi
Irena Avsenik NabergojZaložba | Slovenska matica |
Zbirka | Razprave in eseji |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-213-267-5 |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
trda vezava
24,5 x 17 cm
590 g
248 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
Založnik o knjigi
V času, ki hitrost zamenjuje za kvaliteto, in v okoliščinah, ki nas silijo v takojšnje in pogosto ne prav dobro premišljeno publiciranje naših raziskovalnih rezultatov, je pretehtana in vsebinsko zelo dobro strukturirana razprava Irene Avsenik Nabergoj več kot prijetno presenečenje. Ob jedrnatem uvodu, v katerem se seznanimo z zgodovino judovstva in začetki arhaičnega antisemitizma, nas poleg jasne identifikacije razlogov za judovsko izključenost seznani s podobo in samopodobo Judov v evropski literarni dediščini. Pri tem svoje izsledke dosledno primerja z interpretcijami kolegic in kolegov iz Izraela, Evrope in ZDA. Pri tem ne gre samo za običajno povzemanje relevantnih študij na tem področju, temveč tudi za tenkočno, mestoma tudi kritično dopolnjevanje. Glede na to delo Irene Avsenik Nabergoj ne bo zanimivo samo za slovensko akademsko javnost, temveč tudi za širšo publiko, brez dvoma pa bodo po knjigi radi posegali tudi ambicioznejši študenti različnih družboslovnih in humanističnih smeri.
Recenzija Bukla
Judje kot skupina, pri kateri se etničnost in religioznost spajata bolj neposredno kot v drugih verskih in narodnostnih skupinah, so v Evropi od nekdaj izstopali, pa čeprav v resnici ne predstavljajo tako homogene enote, kot so jim to, stereotipno, pripisovali drugi. Široka študija Irene Avsenik Nabergoj je podrobno historična, v resnici pa tudi psihološka, saj nenehno drsi po mejah judovske zunanje podobe in samopodobe, kritičnosti in samokritičnosti, ironije in samoironije. Kot rdeča nit se kaže vprašanje strpnosti do drugačnosti in do manjšin, hkrati pa knjiga prikaže, kako se je prvotno protijudovstvo spreminjalo z levitvami političnih sistemov, kako je torej v prvi polovici dvajsetega stoletja prešlo v antisemitizem, v moderni dobi pa v rasizem. Večna judovska tema je seveda iskanje domovine, kar je v liku Leopolda Blooma upodobil tudi pisatelj James Joyce, njo pa, kot v sklepu ugotavlja avtorica, »končno odkrije v območju duha in njegovih sadov«.
Žiga Valetič, Bukla 132-133
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Slovenija Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana 23,90 € Dodaj v košarico