Zakaj je Slovenija postala samostojna država

Založnik o knjigi

Knjiga Milana Balažica nas doslej najbolj detajlno popelje skozi zgodovinski čas konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pred nami se v vsej barvitosti odvijajo prizori iz ulic in strogo zaprtih soban, kjer se odvijajo dogodki, ki so Slovenijo usodno zaznamovali in ji dopuščali zgolj eno možnost – samostojnost. Ta pot je predstavljala izjemno tvegan skok v neznano in negotovo prihodnost. Kar je bilo dobro znano, je bilo to, da so vse svetovne sile proti slovenski neodvisnosti. Knjiga tako argumentirano odgovarja na preprosto, a temeljno vprašanje: zakaj je Slovenija postala samostojna država.Po ljubljanskih ulicah se je valila povorka mladih pristašev novih družbenih gibanj, ki so glasno zahtevali spoštovanje človekovih pravic, čisto okolje in mirovno politiko brez jedrske grožnje. Poleg pomladno ozelenelega parka na Dalmatinovi so slovenski mladinci ukinjali simbol socialističnega režima – štafetno palico in hkrati terjali več demokracije. V ozadju je že tekla akcija vojaške kontra-obveščevalne službe »Mladost«, ki naj bi onemogočila prekucuško delovanje ZSMS. Po vogalih se je prodajala nova številka provokativne Mladine. Na drugem koncu mesta so uredniki Nove revije v tajnosti pripravljali prispevke za nacionalni program, iz katerega je bilo moč slutiti idejo samostojne Slovenije. Na sedežu komunistične partije na Tomšičevi so se ostro spopadli večno včerajšnji trdorokci in Kučanovi prenovitelji. Ti so skušali združiti nezdružljivo: želeli so ugajati vse bolj represivnim silam v Beogradu, hkrati pa dopustiti nekaj več svobode. To so imenovali socializem s človeškim obrazom, a tudi ta se ne bi odrekel uslugam tajne politične policije SDV.

Čez mejo so na Hrvaškem noč in dan sadili koruzo, uradni Zagreb pa je molčal in sledil Sloveniji. V Beogradu so ladje na nabrekli Donavi v dolgih vrstah čakale na raztovarjanje. Generalštab JLA ni čakal: generali so izdelovali nov načrt državnega udara, ki bi tanke s Kosova preselil tudi v Slovenijo. V Srbijo ne: novi vožd Milošević se jim je s svojimi nacional-komunističnimi mitingi zdel naravni zaveznik proti severozahodnim republikam in nesposobni zvezni vladi. Ta je pripravljala še en načrt boja proti strašljivi inflaciji, ki je uničevala državo. Tuji diplomati so bili skrajno zaskrbljeni in bili skupaj v oceni, da mora Jugoslavija ostati enotna.

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo politično, ampak v odločilnih trenutkih predvsem vojaško dejanje. Častniki Teritorialne obrambe smo bili v dolgoletnem usposabljanju teoretično odlično pripravljeni in tudi po praktičnih izkušnjah povsem primerljivi z oficirji JLA ... Ne pozabimo, da je Teritorialna obramba premagala eno najmočnejših armad Evrope. Toda kmalu po izborjeni samostojnosti je bila, brez narodove privolitve, ukinjena in s tem izbrisana odlična samoobrambna tradicija.
– Anton Komat (iz “predosamosvojitvene generacije”)

Čas osamosvojitve, stereotipni čas sanj. A pot je bila jasna. Osvobodili se bomo balasta bratskih republik, katerih jarem nas teži gorja, in kot v mitski Planici poleteli v novo Švico. Boljše bo, imeli bomo prihodnost. ...Leta 1991 pa nam nihče ni jasno povedal, da sta se takrat zgodili dve osamosvojitvi. Najprej so se slovenske osamosvojiteljske elite osamosvojile od jugoslovanskih elit, nato pa so se naglo osamosvojile še od državljanov Republike Slovenije. – Sašo Miklič (iz “poosamosvojitvene generacije”)

Slovenska demokracija in država sta po svojem izvoru neželena pankrta evropske zgodovine in zato samorastniško delo slovenske nacije. – Milan Balažic

dr. Milan Balažic je politolog in diplomat. Bil je član ožjega vodstva ZSMS in kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, podpredsednik SDP in poslanec prvega demokratičnega parlamenta. Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bil ustanovitelj in prvi predsednik Diplomatske akademije, sekretar za strateške zadeve in uradni govorec. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je predaval politološke predmete in bil predstojnik katedre za teoretsko-analitsko politologijo ter oddelka za politologijo. Doma in v tujini je objavil številna znanstvena dela in predaval na univerzah ter diplomatskih akademijah po Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji. Bil je veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji, na Novi Zelandiji, Indoneziji in pri ASEAN-u. Trenutno mu je vsiljena vloga disidenta.