Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem

Matevž Košir
Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem
39,90 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-241-895-3
Urejanje Marko Vidic

Tehnične lastnosti
trda vezava
26,5 x 24 cm
1.860 g
528 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
družbene vede

Založnik o knjigi

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS. V Kraljevini je gibanje med letoma 1918 in 1935 doživljalo svoj vzpon. Na Slovenskem je bil politični vpliv gibanja manjši, aktivno pa je bilo pri nekaterih kulturnih projektih (gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice). Med drugo svetovno vojno je bilo prepovedano, preganjano, posamezniki so bili udeleženi na strani odpora, delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske v domovini (četniki) oziroma britanske obveščevalne službe. Kljub temu se je po vojni znašlo na črni listi. Zaradi številnih diplomatskih povezav se je njegovega pomena zavedala tudi nova komunistična oblast, ki je sicer po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prek posameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando tudi med prostozidarskimi krogi v tujini. Na drugi strani so se ob podpori družine Karađorđević in angleške kraljevske hiše povezali jugoslovanski prostozidarji v emigraciji. Vpliv mednarodnih prostozidarskih krogov je bil opazen tudi, ko se je odločalo o usodi Trsta. Monografija se zaključuje z oživitvijo gibanja tik pred razpadom socialistične Jugoslavije in obnovo delovanja lož v Sloveniji do ustanovitve Velike Lože Slovenije leta 1999. A to je le (zunanji) del zgodovine gibanja, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje pričujoča monografija. Besedilo temelji na izvirnih arhivskih dokumentih, številni so uporabljeni in objavljeni prvič. Vsestransko osvetljeno gibanje nam tudi z raznovrstnim slikovnim gradivom in biografijami vidnejših prostozidarjev postaja razumljivejše in ne več tako skrivnostno, kot je v preteklosti želelo biti.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...