Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Drugo

34. slovenski knjižni sejem, 20.–25. 11. 2018

prispevek, Bukla 144, 12. 9. 2018

34. slovenski knjižni sejem, 20.–25. 11. 2018

1. Pisateljski oder

Z ravnice letošnjega Pisateljskega odra, kjer bodo dobrodošli pisatelji iz Madžarske, bomo zrli daleč, v dalj, tudi z rubriko Najdeni v prevodu, v kateri bodo bralec, prevajalec in interpret priklicali Madžarsko, Palestino, Katalonijo, Irsko in Belorusijo; Zoran Pevec, denimo, je strasten bralec Eduarda Akulina.
Daleč, da. Čez meje; književnica in magis­trica sociologije Nina Dragičević pripravlja niz pogovorov z avtorji, ki gredo vsak s svojo specifično govorico – čez meje. S Petro Kolmančič se bomo pogovarjali ne le o njeni zadnji pesniški zbirki, temveč o njenem celotnem literarnem opusu, za katerega sta značilna (med drugim) vpisovanje in opisovanje erotične želje, telesnosti. Slednjo sicer prečijo meje telesa, a zdi se, da avtorica telo uporabi natanko za razmejitev, kot nekakšno antimejo. Dejan Koban pa je pesnik, poln nenavadnosti. Še posebej, ko svoja dela izvaja v javnem prostoru. Včasih piše v rudniku. Sredi najhujše zime je svoja dela bral v kotlovnici. Kot organizator pesniških večerov je med pomembnejšimi figurami za mlade, še ne uveljavljene pesnike. Njegovo zanimanje za avantgardno in t. i. eksperimentalno (slovensko) poezijo in očitne reference na body art umetnico Marino Abramović ga umeščajo med avtorje, ki želijo za vsako ceno čez vsako mejo. Cvetka Bevc sodi med razmeroma redke literate v tukajšnjem prostoru, ki svoje pisanje izvrstno spajajo z afiniteto do glasbe in njenih učinkov. Pesniška zbirka Siringa je gotovo takšen primer. Piščal, ki je pravzaprav Siringa sama, je vir glasbe, ki presega temeljne omejitve sveta, v pesmih Cvetke Bevc pa nato tisto, kar se je zdelo onkraj sveta, kot ga poznamo, postane še kako realno, le senzibilnosti se ne smemo odreči. Kot zapiše Cvetka: »Nekaj se je moralo zgoditi.« Težko je napovedati, o čem vse se bomo pogovarjali z dvojico Maja Vidmar – Barbara Korun. V ospredju bo gotovo vez med feminizmom in literaturo, prek njunih last­nih strategij bomo odprli možnosti preživetja v razmerah, ki jih zaznamujeta kompetitivnost in imperativ zmage, ter tako ugotavljali, koliko njuno precej iskreno in eksplicitno izrekanje kljubuje tako kapitalističnim kot patriarhalnim mejam (normam) izkazovanja šibkosti, telesnosti, prezira do uveljavljenega itn.

Oder Društva slovenskih pisateljev je tudi pros­tor LGBT literature; kaj sploh je LGBT literatura? Kaj so njene posebnosti, komu je namenjena, koga nagovarja in koga neizmerno moti? Kako to, da je v slovenskem prostoru postala tako močna, in zakaj lezbična prednjači pred gejevsko (ki večinoma celo nastaja v tujini)? Pa tudi kako zelo uspešna je v prevodih v tuje jezike. Brane Mozetič se bo o tem pogovarjal s strokovnjakinjo Alojzijo Zupan ­Sosič, z ustvarjalkama Suzano Tratnik in Natašo Velikonja ter pesnikoma Milanom Šeljem in Urošem Prahom. Slišali bomo tudi odlomke iz njihove literarne bere, na petkov večer.

In sobotni večer? Slam poezija!
Poskusov, da bi se slam poezija, na pobudo Marca Kellyja Smitha rojena v osemdesetih letih v chicaških klubih, uveljavila in prijela v slovenskem okolju, je bilo več. Zadnji val je naše kraje zajel pred dvema letoma, ko so večere slam poezije začeli organizirati v Kam­niku, Mariboru, Celju in na Ptuju, pozneje se je pridružila še Ljubljana. Jeseni 2016 je bilo v Mariboru prvo državno prvenstvo, prva državna prvakinja pa je postala mariborska pes­nica Nina Medved.
Organizatorji lokalnih slam dogodkov Pest­Besed (Kamnik), Ožuljeni jezik (Maribor), Zasljemimo! (Celje), Udarno in ekspresivno (Ptuj) in Mi smo tu (Ljubljana) so se povezali v neformalno zvezo SiSlam, ki bdi nad izvedbo državnih prvenstev in skrbi za povezovanje slovenskih slamerjev. V pičlih treh letih je slam poezija postala ena najpopularnejših oblik pes­niškega nastopa pri nas, v celoti ji je bila posvečena prva izvedba celjskega pesniškega festivala Izrekanja, ki se je je udeležil tudi Marc Kelly Smith, slam kot oblika pesniškega performansa pa je dozorel tudi za prvo temeljito teoretično obravnavo, ki je nastala na pobudo slovenskega pesnika Petra Semoliča.
Na pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma bomo priče nastopu najboljših slovenskih slam pesnikov in pesniškega gosta iz Madžarske, pred tem pa bodo o slamu kot relevantni pesniški obliki spregovorili Peter Semolič, Nina Medved in Kristian Koželj.

Iz risa mednarodnih sodelovanj Društva slovenskih pisateljev bomo skupaj z Avstrijskim kulturnim forumom in založbo Litera ­gostili Vladimirja Verliba z Dunaja. Na sejmu bo predstavil svoj novi prevod, ki bo jeseni izšel pri založbi Litera. Predstavili bomo tudi nove knjige iz edicije Litteræ Slovenicæ, nemški prevod pesniške zbirke To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić.

Vnovič bomo tkali vezi z založbami; Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis), se bo na Pisateljskem odru predstavila s petimi oz. šestimi okroglimi mizami. Obetajo se poglobljene razprave o temah, ki jih obravnavajo knjige, kot sta sveži prevod posthumno izdanih esejev Retrotopija in zbornik Brezplačno kosilo za vse? Zygmunta Baumana.
Založbe bomo povprašali tudi o knjigah letošnjih jubilantov, zazrli se bomo v zamejstvo ter se spominjali Radeta Krstiča, Aleša Debeljaka, Milana Vincetiča, Štefke Drolc, skupaj z Združenjem dramskih umetnikov.
Tudi pesem bo. Vlado Kreslin, pridete?

Tudi letos je Radio ARS medijski partner sejma, ki na Pisateljskem odru in v dvoranah neposredno ustvarja del svojega programa. Ena od poslastic bo nedvomno v soboto, 24.11., ob 20h, ko bo v Štihovi dvorani radijska igra v živo, po romanu Andreja Nikolaidisa, Madžarski stavek (prevod Dijana Matković). Lani je bil nagrajen s priznanjem Meše Selimovića za najboljši roman na področju nekdanje Jugoslavije, poleg vsega ostalega pa je zgrajen na jezikovni posebnosti, to je 100 strani dolgi povedi. Režiser pa bo nihče drug kot človek, ki bo imel oktobra v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (Moma) retrospektivo svojih filmov: Karpo Godina!

2. Država v fokusu: MADŽARSKA!

Na začetku 20. stoletja so na Madžarskem zabeležili prigodo pisatelja Frigyesa Karinthyja, ki naj bi zaradi pomanjkanja denarja nekoč v kavarni plačal račun z nekaj stranmi svojega nastajajočega dela. Iz anekdote danes ni moč ugotoviti usode iz zvezka iztrganih listov, gotovo pa je, da ta nenavadna valuta ni korenito spremenila gospodarskih razmer. Natakar si s tem ni mogel kupiti novih čevljev, niti plačati kozarca vina, vendar je od znanega pisatelja sprejel te do roba popisane strani za plačilo. Toda kaj bi bilo, če bi se takšen način plačila uveljavil? Kakšna bi bila, na primer, cena Pétra Nádasa, madžarskega častnega gosta Slovenskega knjiž­nega sejma? Na njegove povedi bi prežali lepo oblečeni, našopirjeni poslovneži. Spoznali bi, koliko je vredna ena sama stran romana Vzporedne pripovedi, enega največjih del 20. stolet­ja. Nenadoma bi imeli pred seboj rudnik zlata. In roman o diktaturi Beli kralj Györgya Dragomána bi bil najmanj tako dobra naložba kot državni skladi neke hitro razvijajoče se države. Vsakdo bi gostom svoje knjige razkazoval tako ponosno, kot zdaj pripoveduje o zadnjem počitnikovanju in o tamkajšnjih doživetjih, ali pa vsaj o fotografijah, ki jih je tam posnel.
Globoka, intelektualna poezija Istvána Vörösa ali silni verzi danes osemdesetletne Zsuzse Takács bi bili skriti v železnih trezorjih v globinah kleti. Ottó Tolnai, pesnik sinjega Jad­rana, bi bil privilegij najsposobnejših bralcev, ob božičnem času pa bi si vsak otrok zaželel namesto telefona v roke vzeti knjigo Budimpešta pripoveduje izpod peresa Kinge Tittel. Najbolj iskana roba na črnem trgu bi bila uspešna kriminalka Budapest Noir Vilmosa Kondorja, za nakup knjige O melanholiji Lászla F. Földényija pa bi se splačalo vzeti tudi kredit. Vred­nost knjig bi na tem svetu le še rasla in rasla …
Čeprav bi bil po tistem jutru v kavarni pred stotimi leti izid lahko tudi takšen, do tega vendarle ni prišlo. Kljub temu si pisatelji z Madžarske, ki so letos častni gostje Slovenskega knjiž­nega sejma in katerih knjige so zdaj dostopne tudi slovenskemu bralstvu, zaslužijo vso pozornost. Njihovi pogledi bodo odstirali tančice prelepe, a za večino Slovencev nekoliko skrivnostne, velike sosede na vzhodni meji. Žanrsko obarvani bodo našli svoj prostor na Pisateljskem odru, Debatni kavarni in Forumu.

Ne spreglejte:
SO, 24. novembra, ob 19. uri: sklepni dogodek 34. Slovenskega knjižnega sejma: Péter Nádas, Častni gost 34. SKS, v pogovoru z Alešem Štegerjem (Klub CD)

Tudi glasba in ples bosta!
Hot Jazz Band, verjetno najuspešnejša madžarska jazzovska zasedba, bo odprl letošnji sejem in nastopil na samostojnem koncertu (PE, 23. novembra, ob 19. uri, Klub CD). V repertoarju z lastno interpretacijo oživlja 20., 30. in 40. leta, zgodnji jazz, swing in dixieland revival, ob tem pa ne pozabljajo na bogato zapuš­čino madžarskih ustvarjalcev iz istega obdobja. Glasba, ki jo igrajo, nam v spomin prikliče zvezdnike, kot so Katalin Karády, Pál Kalmár, Gyula Kabos, Louis Armstrong, Benny Goodman in Bing Crosby, ter skladatelje, kot so Rezső ­Seress, Alfréd Márkus, Szabolcs Fényes, ­George Gershwin, Duke Ellington in Fats Waller.
Cimbalist Miklós Lukács, eden najbolj izstopajočih akterjev na madžarski glasbeni sceni, je svoj lastni trio z imenom Cimbiózis (Cimbioza) ustanovil leta 2013, skupaj z bobnarjem Istvánom Balóm in kontrabasistom Györgyem Orbánom. V njegovi glasbi sta prisotna tako jazz kot klasična glasba, pobliže pa ga bomo lahko spoznali na samostojnem večernem koncertu v Klubu CD (SR, 21. novembra, ob 20. uri). The Station (Postaja) je plesna predstava, ki sta jo zasnovala (in v njej tudi igrata) Ferenc Fehér in Dávid Mikó. Namesto o lepi družini, ki postopa na postaji in čaka, ta zgodba raje govori o nečem drugem ... Kot poslastico si jo bo mogoče privoščiti za konec, in sicer na sklep­nem večeru 34. Slovenskega knjižnega sejma v soboto, 24. novembra, ob 20. uri.

Film
SR, 21. novembra, ob 19. uri
Budimpešta noir (Budapest Noir)
Režija: Éva Gárdos (2017)
Kriminalka, drama, zgodovina
Leta 1936, v trenutku, ko se je Madžarska pripravljala na zavezništvo s Hitlerjem, se v Budimpešti zgodi skrivnostni umor mladega in lepega dekleta, ki ga nihče ne želi raziskati ...

SO, 24. novembra, ob 19. uri
Mesar, vlačuga in enooki moški (A hentes, a kurva és a félszemü)
Režija: János Szász (2017)
Zgodovinska drama
Zgodba o divjem in nenasitnem ljubezenskem trikotniku ter počasnem propadu treh posameznikov, ki vstopijo v svet grešnosti.

SO, 24. novembra, ob 21. uri
Davitelj (A martfüi rém)
Režija: Árpád Sopsits (2016)
Psihološki triler
Vrsta grozljivih umorov šokira majhno mesto Martfü v provincialni Madžarski ...

NE, 25. novembra, ob 17. uri
Dečki Pavlove ulice
Madžarsko-ameriški film je nastal leta 1969 po literarni predlogi istoimenskega romana Ferenca Molnarja (1878−1941), enega najbolj znanih madžarskih avtorjev dvajsetega stoletja. Zgodba pripoveduje o odraščanju, dogodivščinah, tovarištvu in pogumu, ki so še kako aktualni v tem času.

3. Debatna kavarna

Tradicionalno frekventen prostor v prvem preddverju bo v dopoldanskem času letos namenjen mlajši publiki na tako imenovanih Debatnih matinejah, splošnim debatam za najširšo publiko bodo namenjeni popoldanski termini, akademskim in strokovnim temam pa dodaten prostor v eni od konferenčnih dvoran (M1). Vsebinsko izhodišče je transformativna literatura, knjige, ki vplivajo in spreminjajo način našega bitja in žitja.
Sredin debatni večer bo posvečen kriminalkam in se bo nadaljeval s projekcijo filmske adapatacije kriminalnega romana Budapest Noir, ki jo bo organizirala gostujoča država Madžarska, v četrtek zjutraj bodo debate prepuščene dijaškim piscem, ki bodo prebirali svoja literarna dela, o njih debatirali in se urili v javnem razpravljanju, v petek zvečer pa se bomo posvetili ženskim likom iz slovenske literature, kar se bo vsebinsko nadaljevalo na večeru Impro lige.

4. Cicifest

Na Cicifestu bo otrokom na voljo več kot 80 ur programa:
- Opera za otroke Martin Krpan, Cona 8
- Balet za otroke La Fontainove basni
- Opera Glasbena hiša, Cona 8
- z MGML-jem spoznajmo srednji vek
- vsak dan ob 17. uri gledališče Kamišibaj
- zapojmo z Adijem Smolarjem
- druženje s pisatelji
- predstava Žogica Marogica, Pionirski dom
- Sapramiška, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož
- Koncert Rock Akademija, Pionirski dom
- Norčije in čarovnije ter čarodej Jole Cole
- Delavnice in ustvarjalnice ...
Letos bodo na Cicifestu prvič tudi strokovne teme. V sodelovanju s strokovnjaki iz Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN) v okviru Pedagoške fakultete v Ljub­ljani, se bomo posvetili nadarjenim in otrokom s posebnimi potrebami.

Lila Prap – ambasadorka Cicifesta 2018
Ambasadorka Cicifesta 2018 je Lilijana Prap­rotnik Zupančič, bolj znana pod imenom ­Lila Prap, vsestranska ustvarjalka in umetnica, ki svoja dela načrtuje sama, piše besedila, slika podobe in jih oblikuje v knjige, polne navihanosti. Kot letošnja ambasadorka Cicifesta je takole zapisala poslanico za najmlajše obis­kovalce:
»Zakaj imajo nekateri ljudje tako radi knjige?
Hm, težko vprašanje!
Mogoče zato, ker so koristne?
Recimo: S knjigo lahko odganjaš muhe. Se pahljaš, ko je vroče. S knjigo si zakriješ obraz, če nočeš, da bi te kdo videl. Težke knjige uporabiš namesto uteži, da si krepiš mišice. Knjigo lahko uporabiš kot senčnik, ko je sonce, ali kot dežnik, ko dežuje. Za dež so primerne samo knjige s plastičnim ovitkom, da ne bo pomote. S knjigo na glavi lahko vadiš hojo manekenk. S tankima knjigama pod pazduhama pa se ­naučiš, kako pravilno jesti s finimi ljudmi. Nekaj knjig naložiš eno na drugo, da dosežeš stvari na najvišjih policah. Ali pa daš katero od njih pod zadnjico, če je stol za mizo prenizek. Lahko podložiš tudi nogo od stola, če se ti stol maje.
Iz knjig lahko sezidaš skrivališče ali celo grad!
Grad? Ampak za koga? Kdo vse pa živi na gradu?
Naj odprem katero od knjig in pogledam vanjo, pravite. Pa bom vse izvedela!
A, knjigo odpreš, pa si … brrr, med samimi zmaji … tale? … sem že v čudežni deželi, kjer na drevesih rastejo pravljice … ta? … med samimi medvedki sladkosnedki, … no, v tej z letečo žlico odletim kdove kam.
Kaj pa je v tejle? Grad s pravim princem! In hudobno mačeho in princesko in …
Ampak tu imam še kup zanimivih knjig! Pes­mice za spanje, priročnik za igranje, pa zgodbe o piratih, čarovnicah in škratih! Pa o marsovcih, junakih, letečih slonih in bedakih …
Pa …
Kdo bi si mislil, da se v knjigah skriva toliko zanimivih stvari! No, zdaj pa vem, zakaj imajo nekateri ljudje tako radi knjige.
Komaj čakam, da vse preberem! Kaj pa vi?«

5. Forum

Letošnji Forum bo gostil več kot petdeset dogodkov, ki bodo na odru v Drugem pred­dverju Cankarjevega doma založnike in avtorje zbliževali s svojimi bralci in kupci. Kratke, največ enourne prireditve bodo tkale neposredne vezi, poglabljale zanimanje in razumevanje novoizdanih knjig tako za najmlajše občinstvo v dopoldanskem času kot za resne bralce v popoldanskih in večernih urah. Tu se bo ne samo bralo, ampak tudi pelo, preizkušalo in igralo!

6. Ilustratorski kot

Prodajna razstava najvidnejših slovenskih ilus­tratorjev in ilustratork, skupinsko podpisovanje slikanic, vsak dan ob 18. uri. Na odru Foruma pogovori o sedanjosti in prihodnosti slovenske ilustracije, tudi v sklopu projekta Slovenija država gostja na FBF 2022.

7. Založniška akademija

Osrednja tema letošnje založniške akademije bo mladinska književnost, osredotočili pa se bomo na troje vprašanj: kako najstnike spodbujati k branju knjižnih vsebin, kako vrednotiti mladinsko književnost ter ali v mladinski književnosti obstajajo primerne in neprimerne teme. Akademije se bosta kot predavatelja udeležila predsednika žirij dveh pomembnih evropskih nagrad za mladinsko književnost. Iz Velike Britanije prihaja Jake Hope, predsed­nik žirije nagrade Carnegie Medal, ki jo podeljuje združenje britanskih knjižnic, iz Nemčije pa Ralf Schweikart, ki vodi Arbeitskreis fur Jugendliteratur, krovno organizacijo vseh, ki se v Nemčiji ukvarjajo z mladinsko književnostjo, pod njenim okriljem pa podeljujejo Deutsche Jugendliteraturpreis, najprestižnejšo nemško nagrado za mladinsko književnost. Oba gosta redno pišeta in predavata o mladinski književnosti. V okviru založniške akademije bomo predstavili tudi letošnji Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig in pripravili nekaj debat na to temo.

8. Najs(t)

Drugi Najs(t) bo tudi letos dajal glas neslišanim. Zanimali nas bodo avtorji in avtorice, ki jim ni vseeno, kam gre svet in mi z njim, in se ne zadovoljijo s površnimi vsebinami, imajo kaj sporočiti in to sporočajo tako, da nas navdihujejo. Program Najs(t) pripravljamo skupaj z raznovrstnimi partnerji. To so: Mladinski festival angažiranega pisanja Itn., Novi dijak, Vodnikova domačija, Pionirski dom in Inštitut 8. marec. Članica Novega dijaka ­Aiko Zakrajšek se bo pogovarjala s svojima najljubšima avtorjema: Ano Pepelnik in Mitjo Drabom. Improvizacijska skupina Pionirskega doma bo na temo naših najljubših knjižnih junakinj pripravila kratko gledališko predstavo, skupaj z Inštitutom 8. marec pa priprav­ljamo pogovor na temo ženskih junakinj v pravljicah in mladinskih delih. Pia Prezelj, najmlajša prevajalka kultne zbirke Moderni klasiki, bo predstavila knjigo Priročnik za čis­tilke, organiziramo pa tudi Bralnico – odprt oder, na katerega vas bomo povabili, da preberete svoja literarna dela.

9. Kulinartfest

Letos se Cankar in jedi iz njegovega časa ponujajo same od sebe. Kuhanje v živo, degustacije, predstavitve kuharskih knjig, pogovori o hrani, zdravju, dietah … se bodo vrstili okoli prave kuhinje. Poskusili bomo tudi ričet po receptu gostilne na Rožniku, ki ga je imel Cankar najraje.

10. Gostujoče mesto

Na Slovenskem knjižnem sejmu bo v letu 2018, Vilharjevem letu, sejem gostil občino Postojna. V ta namen občina pripravlja številne dejavnosti, ki bodo popestrile sejemsko dogajanje in pustile utrinek Postojne in okolice tudi zunaj občinskih meja.
Seveda se bomo ob Vilharjevem letu posebej posvetili tudi Miroslavu Vilharju, in sicer s predstavitvijo knjige Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja Brigite Tornič Milharčič ter z Vilharjevo spevoigro Jamska Ivanka. Za ljubitelje filmske umetnosti bo poskrbelo društvo Kolut s predstavitvijo prvega dela dokumentarnega filma Dediščina furmanstva.
Zavod Znanje Postojna OE Notranjski muzej bo za najmlajše pripravil delavnico z naslovom Eksperimentalni laboratorij kraških pojavov. Animacijsko delavnico DO-RE-MI na 1, 2, 3, ki ponuja raziskovanje sveta glasbe in spoznavanja prvih not na drugačen način, pa bo v sodelovanju z zavodom pripravila Jerneja Sojer Smerdu.
V sklopu predstavitev dejavnosti OE Kulturni dom Postojna bosta potekala jazz koncert skupine Just Friends in poslikava obraza za otroke, ki jo bo vodila Andreja Posega.
Stojnico, kjer bo predstavljena turistična in druga ponudba občine, bo pripravil OE Turizem, na njej pa bo sodelovala tudi družba Postojnska jama d.d.. Poleg promocijskega filma in gradiva si boste lahko ogledali in preizkusili tipičen vagonček, ki vas bo s pomočjo VR-očal popeljal na virtualni obisk Postojnske jame.

Sejemski urnik:

TO, 20. novembra, od 12. do 20. ure
SR, 21. novembra, od 9. do 20. ure
ČE, 22. novembra, od 9. do 20. ure
PE, 23. novembra, od 9. do 22. ure
SO, 24. novembra, od 9. do 22. ure
NE, 25. novembra, od 9. do 18. ure

Več o sejmu na: www.knjiznisejem.si


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...