Članki v rubriki: Ljubljana - Unescovo mesto literature
Katerina Mirović: »Jaz ne igram nogometa, nekateri pa ne vedo, ali lahko v galerijo vstopijo brez vabila« več
Prevajalci so povsod, le da jih včasih ne opazimo, ker se nam prevodi zdijo nekaj samoumevnega. Nekateri jih celo nočejo videti, na primer italijanska založba slavne Elene Ferrante, ki menda nasprotuje temu, da bi bilo ime prevajalca natisnjeno na naslovnicah. Pri nas so prevajalci po zaslugi DSKP in nekaterih urednikov že več let navedeni tudi na naslovnici, kar je v skladu z evropskimi priporočili, poudarja Tanja Petrič (1981), kritičarka, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. več
Oddaja teksta je pri nastanku knjige v resnici šele začetek. Isto velja za ilustracijo. Ne gre samo za to, koliko odobritev je potrebnih, preden gre knjiga lahko v tisk (uredniki, agenti, tuji založniki, avtorji …), temveč za poudarek na skupnem ... več
Gaje Kos (1979) ne vprašaš, kdaj je nehala brati knjige za otroke in mladino. V resnici ima namreč to srečo, da jih pravzaprav nikoli ni zares nehala brati, temveč je to prostočasno dejavnost naredila za svoj poklic: z otroško in mladinsko ... več
Kot radijski novinar in dolgoletni vodja oddaje Izšlo je, ki jo pripravlja za 3. program Radia Slovenija – program Ars, bi lahko bil Marko Golja (1960) najboljši prijatelj slovenskih pisateljev. Po službeni dolžnosti ima namreč predvsem dve ... več
Knjižna pokrajina verjetno za nikogar ni tako prostrana kot za knjižnega distributerja. Samo Vadnov (1954), ustanovitelj založbe in knjigarne Buča, že 25 let deluje kot naš najstarejši distributer in je nekoč sam prevozil tudi do 6000 kilometrov ... več
»Kaj ne bi bilo lepo, če bi se Slovenci kregali o knjigah namesto o običajnih razprtijah?« Med založniškimi projekti lanskega leta, na katere je najbolj ponosna, Valentina omeni tri priročnike, kompleksne založniške celote, ki ... več
Dan je nemudoma pridobil jesenske barve, ko je Marjetka (1966) v pozdrav zrecitirala besede iz znane Rilkejeve pesmi. Čas je naš gospodar, toda čas, ki ga Marjetka preživi z mladimi, da bi jim približala literaturo, jim pomagala odkriti lastno ... več
Nedolgo po festivalu Ana Desetnica, kjer sva se z Andrejem Rozmanom Rozo (1955) prvič srečala, v njegovem ateljeju blizu Cukrarne primerjava vtise s predstav, ki jih je Roza videl seveda več od mene. Kmalu se izkaže, da je na tekočem tudi s ... več
Če bi ga morali opisati z eno besedo, je Rok Zavrtanik (1962), kot sam pravi, knjigogradnik. To je mnogo lepša beseda kot »založnik«, ki je slišati čisto preveč obrtniško in togo. Brez prostora za sanjarjenje. In kdor ne sanja, ne more biti vizionar. Ali petindvajset let voditi založbe Sanje. več