Članki v rubriki: Ljubljana - Unescovo mesto literature
Ko se na Vodnikovi domačiji vijejo vrste obiskovalcev, ki z zavidanjem opazujejo tiste, ki z lično zapakiranimi mapami pod ramo zadovoljni odhajajo domov, lahko to pomeni samo eno: odprl se je Decembrski sejem ilustracije, ki je za ilustracijo ... več
Najbrž bi se mnogi svojih najljubših junakov iz otroških knjig spominjali povsem drugače, če v njih ne bi bilo tudi ilustracij. Ali pa se jih sploh ne bi. Toda ilustracija je mnogo več od tega, spremlja nas tako rekoč na vsakem koraku, poudarja ... več
Predstavniki mest literature na letnem srečanju v Ljubljani. Stesha Brandon (Seattle), Kjartan Már Ómarsson (Reykjavik), David Ryding (Melbourne), Mariana Zagoruiko (Lviv), Marja Unt (Tartu), Hanna Khriakova (Lviv), Rūta Elijošaitytė-Kaikarė ... več
Samo (1966) in Renate (1970) Rugelj, soustanovitelja založbe UMco, sta dinamičen založniški par. Ko smo se pogovarjali, sta se ravno odpravljala na počitnice, kar je v resnici druga beseda za »primeren prostor (in čas) za uredniško branje ... več
Z Andrejem Blatnikom (1963) bi se lahko pogovarjal o marsičem, a se bo pogovor tako ali drugače zasidral v literaturi. Po skoraj dvajsetih knjigah v slovenščini in dvakrat toliko v prevodih, po 45 letih ukvarjanja s knjigo in založništvom ne ... več
Katerina Mirović: »Jaz ne igram nogometa, nekateri pa ne vedo, ali lahko v galerijo vstopijo brez vabila« več
Prevajalci so povsod, le da jih včasih ne opazimo, ker se nam prevodi zdijo nekaj samoumevnega. Nekateri jih celo nočejo videti, na primer italijanska založba slavne Elene Ferrante, ki menda nasprotuje temu, da bi bilo ime prevajalca natisnjeno na naslovnicah. Pri nas so prevajalci po zaslugi DSKP in nekaterih urednikov že več let navedeni tudi na naslovnici, kar je v skladu z evropskimi priporočili, poudarja Tanja Petrič (1981), kritičarka, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. več
Oddaja teksta je pri nastanku knjige v resnici šele začetek. Isto velja za ilustracijo. Ne gre samo za to, koliko odobritev je potrebnih, preden gre knjiga lahko v tisk (uredniki, agenti, tuji založniki, avtorji …), temveč za poudarek na skupnem ... več
Gaje Kos (1979) ne vprašaš, kdaj je nehala brati knjige za otroke in mladino. V resnici ima namreč to srečo, da jih pravzaprav nikoli ni zares nehala brati, temveč je to prostočasno dejavnost naredila za svoj poklic: z otroško in mladinsko ... več
Kot radijski novinar in dolgoletni vodja oddaje Izšlo je, ki jo pripravlja za 3. program Radia Slovenija – program Ars, bi lahko bil Marko Golja (1960) najboljši prijatelj slovenskih pisateljev. Po službeni dolžnosti ima namreč predvsem dve ... več