Članki v rubriki: Ljubljana - Unescovo mesto literature
Strip.art.nica Buch, edina specializirana knjigarna za stripe pri nas, je danes zajčja luknja, natlačena s stripi in drugimi kuriozitetami, da se po njej komaj premikaš. Bržkone je tudi edina z lastnimi coklami (raje nisem vprašal) in ... več
Ko sem se ob obletnici revije Bukla dobil z Renate in Samom Rugljem, je Samo na koncu našega pogovora odločno zatrdil, da je knjiga v Ljubljani, Unescovem mestu literature od leta 2015, dostopna tako rekoč na vsakem koraku, če jo le želiš ... več
Kaj imajo skupnega roman o kolesarskih protestih, eseji o hoji, zgodbe o nenavadnih božičih in omara, polna dnevnikov? Preprosto: isto urednico. »Pred upokojitvijo me navdajajo mešani občutki,« pravi Nela Malečkar (1960), ki je ... več
Ko se na Vodnikovi domačiji vijejo vrste obiskovalcev, ki z zavidanjem opazujejo tiste, ki z lično zapakiranimi mapami pod ramo zadovoljni odhajajo domov, lahko to pomeni samo eno: odprl se je Decembrski sejem ilustracije, ki je za ilustracijo ... več
Najbrž bi se mnogi svojih najljubših junakov iz otroških knjig spominjali povsem drugače, če v njih ne bi bilo tudi ilustracij. Ali pa se jih sploh ne bi. Toda ilustracija je mnogo več od tega, spremlja nas tako rekoč na vsakem koraku, poudarja ... več
Predstavniki mest literature na letnem srečanju v Ljubljani. Stesha Brandon (Seattle), Kjartan Már Ómarsson (Reykjavik), David Ryding (Melbourne), Mariana Zagoruiko (Lviv), Marja Unt (Tartu), Hanna Khriakova (Lviv), Rūta Elijošaitytė-Kaikarė ... več
Samo (1966) in Renate (1970) Rugelj, soustanovitelja založbe UMco, sta dinamičen založniški par. Ko smo se pogovarjali, sta se ravno odpravljala na počitnice, kar je v resnici druga beseda za »primeren prostor (in čas) za uredniško branje ... več
Z Andrejem Blatnikom (1963) bi se lahko pogovarjal o marsičem, a se bo pogovor tako ali drugače zasidral v literaturi. Po skoraj dvajsetih knjigah v slovenščini in dvakrat toliko v prevodih, po 45 letih ukvarjanja s knjigo in založništvom ne ... več
Katerina Mirović: »Jaz ne igram nogometa, nekateri pa ne vedo, ali lahko v galerijo vstopijo brez vabila« več
Prevajalci so povsod, le da jih včasih ne opazimo, ker se nam prevodi zdijo nekaj samoumevnega. Nekateri jih celo nočejo videti, na primer italijanska založba slavne Elene Ferrante, ki menda nasprotuje temu, da bi bilo ime prevajalca natisnjeno na naslovnicah. Pri nas so prevajalci po zaslugi DSKP in nekaterih urednikov že več let navedeni tudi na naslovnici, kar je v skladu z evropskimi priporočili, poudarja Tanja Petrič (1981), kritičarka, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. več