38. Mednarodni literarni festival Vilenica
38. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev bo potekal med 4. in 9. septembrom. Festival, ki se je pričel z osuplim čudenjem lepoti kraške jame Vilenica, zvenu besede v njej. Prav tam se vsako leto sklene vizionarski festival – kar dva nagrajenca Vilenice, avstrijski pisatelj Peter Handke ter Poljakinja Olga Tokarczuk, sta prejela Nobelovo nagrado za književnost, nagrajenec Vilenice leta 2014, madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pa je leto zatem prejel nagrado International Booker Prize.
Vilenica svoj vsebinski, idejni festivalski fokus med letoma 2020 in 2024 usmerja v temo »Evropa se širi in krči«; letošnji festival pod geslom »Raznoliki obraz Evrope« pa se zazre v ogledalo, v literaturo celine raznolikih obrazov in vpraša: »Kaj in koga torej vidimo, ko pogledamo v današnji obraz Evrope, in kakšen odsev nam pri tem ponuja jutri?«
Markanten obraz, osrednje ime letošnjega festivala in prejemnik nagrade vilenica 2023 je madžarski pisatelj iz Vojvodine Ottó Tolnai, avtor več kot 35 knjig, ki je leta 2007 prejel Kossuthovo nagrado, najvišje madžarsko državno priznanje za književnost. Njegova dela prežemajo samosvoja poetika, odprtost, suverena svoboda prehajanja med državami in pokrajinami, kulturami in tradicijami, njegova domišljija je edinstvena, magija specifična.
Barbara Korun, letošnja slovenska avtorica v središču, je za svoje pesniške zbirke Ostrina miliane (1999), Zapiski iz podmizja (2003), Razpoke (2004), Pridem takoj (2011), Čečíca, motnjena od ljubezni (2014), Vmes (2016) in Idioritmija (2021) prejela več nagrad. Njene pesmi so izšle v več kot šestdesetih izborih, zbornikih in antologijah doma in po svetu, in to v štiriindvajsetih jezikih. Zadnjih deset let vodi projekt Pesnice o pesnicah, ciklus pogovorov in žanrsko raznorodnih zapisov o poeziji pesnic. V izjavi ob novici, da je bila izbrana za slovensko avtorico v središču 38. Vilenice, je med drugim poudarila: »Zavedam se, da je pod žarometi pozornosti strokovne in laične javnosti ne samo moje delo, temveč tudi tisto, kar predstavljam kot javna oseba – ker sem sodobna pesnica, je pozornost torej namenjena sodobni poeziji in ustvarjalnosti žensk.«
Letošnja Vilenica bo gostila avtorje iz dvanajstih držav: Jake Buttigieg prihaja z Malte, Gašper Kralj je prepoznaven slovenski avtor, pričakujemo Švicarko Ariane Koch, Wojciecha Kuczoka iz Poljske, Silke Scheuermann iz Nemčije, Shpëtima Selmanija s Kosova, Avstrijca Thomasa Stangla, Jana Škroba iz Češke, Grkinjo Tonio Tzirito Zacharatou ...
Gost letošnje Vilenice bo tudi slovenski avtor iz zamejstva Marij Čuk: »Tisti časi so že zgodovina. Prve izvedbe Vilenice so ovite v romantične barve, ko nas je v jami pet Slovencev bralo svoje stihe ob negotovi luči, ki se je odbijala od kapnikov in ustvarjala enkratno podzemno podobo Krasa. Od takrat so žarometi okrepili svojo svetlobo, ta izžareva svoje sporočilo v evropski prostor in čez, brez Vilenice bi bil naš čas oropan svobode misli in besede. Festivalu sem vseskozi sledil še kot poročevalec za časopis, pozneje še za radio in televizijo. Vsakič je prireditev ponudila nove vzmeti razmišljanju o našem nespametnem početju, ko besedo umetnosti nadomešča beseda skrajnih ideoloških politik ali smrtonosno orožje. Vilenica je konec koncev glas svobode ...«
Vilenica že od svojih začetkov namenja pozornost tako manjšim kot večjim literaturam; letošnji festival postavlja v središče sodobno književnost Avstrije in Nemčije; dandanes sta svetovljanski, odprti za zunanje vplive in notranjo raznolikost, še vedno pa ohranjata nekatere specifike svojega prostora in literarnega izročila. Letošnji festival Vilenica prinaša posebno antologijo nemško govorečih avtoric in avtorjev; besedila zanjo so izbrali Andreas Unterweger, Ludwig Hartinger in Amalija Maček, ki so želeli pripraviti čim bolj pester izbor manj znanih imen z zanimivimi, tudi inovativnimi pisavami in predstaviti nekatere v nemškem prostoru izredno uveljavljene in nagrajevane avtorje, ki v slovenščini presenetljivo še nimajo knjižnega prevoda. Izbor besedil v slovenščino prevajajo uveljavljeni prevajalci, med njimi Seta Knop, Mojca Kranjc, Anja Naglič, Štefan Vevar in drugi.
V sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost pripravljamo 21. Mednarodni komparativistični kolokvij, ki bo prevpraševal sodobno razumevanje duševnosti v literaturi.
Obetajo se srečanja, pogovori, prijateljstva. In vendar bo letošnji festival spremljal kanček otožnosti; odšel je njegov duhovni oče, pesnik Veno Taufer. V 91. letu starosti, mlad, kakor je mlad znal biti in ostajati samo on. In Vilenica.