Antologija Vilenice
Na 35. Mednarodnem literarnem festivalu je posebna pozornost z izidom Antologije sodobne islandske književnosti Raddir í loftinu namenjena književnosti Islandije. Naslov Raddir í loftinu – Glasovi v zraku je sposojen iz naslova zbirke leta 2017 preminulega pesnika Sigurðurja Pálssona, ki mu je antologija v duhu tudi posvečena.
Raddir í loftinu
Antologija sodobne islandske književnosti
Društvo slovenskih pisateljev, zbirka Antologije Vilenice, 2020, m. v., 210 str., 20 €
Izbrala in uredila: Lucija Stupica in Sverrir Norland
Avtorji: Kristín Marja Baldursdóttir, Gyrðir Elíasson, Þórdís Gísladóttir, Jónas Reynir Gunnarsson, Hallgrímur Helgason, Dagur Hjartarson, Fríða Ísberg, Auður Jónsdóttir, Hildur Knútsdóttir, Andri Snær Magnason, Guðrún Eva Mínervudóttir, Sverrir Norland, Eiríkur Örn Norðdahl, Auður Ava Ólafsdóttir, Bragi Ólafsson, Ragnar Helgi Ólafsson, Kristín Ómarsdóttir, Sigurður Pálsson, Ragna Sigurðardóttir, Sigurjón Birgir Sigurðsson, Bergþóra Snæbjörnsdóttir.
Prevajalci: Miljana Cunta, Miriam Drev, Iva Klemenčič, Ana Pepelnik, Andrej Pleterski, Lucija Stupica.
V skladu z vizualno podobo zbirke Antologije je na naslovnici slika Klapparstígur slikarke Louise Matthíasdóttir. Knjiga je izšla s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Islandskega literarnega centra – Miðstöð íslenskra bókmennta in Evropske komisije – European Commission.
Prebivalcev Islandije je približno toliko, kot je prebivalcev slovenske prestolnice. Če bi se Islandci in Ljubljančani lotili skupnega tesarskega projekta, podobnega temu, ki ga v pesmi Vezana plošča opiše Pálsson, bi iz plošče izžagali zelo podobna zemljevida. Tam kjer naj bi bilo reykjaviško letališče, bi iskali Dolgi most, pri Zahodnih fjordih bi se iz Tacna s kanujem spuščali po Savi, Ljubljanski grad pa bi se znašel sredi nacionalnega parka Vatnajökull. Bolj kot vse drugo so Islandci od nekdaj cenili, če je bil kdo skáld, pesnik. »Od leta 1955, ko je Nobelovo nagrado za literaturo prejel Halldór Laxness, pa si vsak skáld, pesnik, želi postati še svetovno znan pisatelj. Obstaja šala, da sta vse, kar potrebuješ, da postaneš islandski pisatelj, pisalni stroj in tiskalnik – z njima lahko začneš posnemati Laxnessov stil,« ironično zapiše Sverrir Norland, sourednik sodobne islandske antologije. V svojem zapisu nadaljuje: »Pred kratkim sem naletel na čudovito islandsko besedo, sorgarfegurð, ki zelo dobro prikaže pisateljev težaven položaj. Tako kot v nemščini (islandščina je nemških korenin) lahko tudi v islandščini ustvarjamo besede s spajanjem drugih. Beseda sorgarfegurð je tako sestavljenka iz besed za žalost in lepoto. Zdi se mi, da je zelo blizu pomenu portugalske besede saudade, a je še natančnejša, nanaša se namreč na hrepenenje po nečem, kar se ne bo nikoli vrnilo. Nam Islandcem se zdi, da svet nenehno izginja izpred naših oči. Naša kultura je dober primer za to: zdi se, da je vsak dan v poslednjih vzdihljajih. Vsak dan, ko se zbudimo, najprej začnemo s postopkom oživljanja jezika: tako da ga pišemo in govorimo. Pisanje v islandščini ni le izmišljanje novih zgodb in pisanje člankov za potrebe rušenja kapitalističnih prašičev; dobesedno gre za vdihovanje življenja v besede vsakokrat znova, ko jih uporabimo. Navdihujemo jezik, tako kot nas navdihujejo drevesa in fitoplankton. Islandska beseda za navdih je innblástur. V latinščini to pomeni 'vdihniti življenje'. Če tega ne storim jaz ali kdo od tistih, ki prav tako govorijo te prastare krhke besede, ne bo tega storil nihče drug. […] Z veseljem vam predstavljam nekaj svojih dobrih prijateljev in zaveznikov. Pisatelji so glasovi v zraku. Da obstajajo, potrebujejo nekoga, ki jih posluša. Vesel sem, da smo nekaj naših pisateljskih glasov prinesli v Slovenijo, med še en maloštevilen narod, a ne zgrajen iz lave, neskončnega oceana in njork, temveč lepih gozdov, volkov in – domnevam – podobne žalosti, s katero odraščamo. Mislim, da boste razumeli naš sorgarfegurð.«
Na okroglem omizju na temo sodobne islandske književnosti in letošnje vileniške antologije se bodo predstavili islandski pisatelji: Ragnar Helgi Ólafsson, Kristín Ómarsdóttir, Bergþóra Snæbjörnsdóttir.