Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Pobliski v prevode

Bela knjiga o prevajanju 2018

uredniški odbor Bele knjige, Bukla 147, 3.4.2019

Bela knjiga o prevajanju 2018

Izšla je Bela knjiga o prevajanju 2018, ki predstavlja premike na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. Vsebuje prispevke 41 avtoric in avtorjev. Njihova besedila so razvrščena v šest tematskih sklopov.

Iz prvega, kjer so predstavljene (nove) vrste prevajanja, je razvidno, da je to v vseh svojih oblikah in različicah izjemno dinamična in hitro spreminjajoča se dejavnost, ki je po eni strani konstituirala slovenski jezik in književnost, po drugi strani pa predstavlja temeljno orodje, ki slovensko kulturo in družbo umešča na aktualni svetovni zemljevid. Nastajajo vedno nove oblike prevajanja in tolmačenja, ker se potrebe spreminjajo; pojavljajo se tudi nova prevajalska orodja, ki od jezikovnih praktikov zahtevajo vedno nova znanja in jih postavljajo pred nove izzive. Hkrati pa se tudi širša prevajalska srenja sama ustvarjalno odziva na različne spodbude: komunikacijske (prevajalski forumi, izobraževalni seminarji), družbene (projekti mentoriranja) in mednarodne (sodelovanje v mednarodnih združenjih). Vsi ti prispevki so kot primeri dobre prakse predstavljeni v zadnjem tematskem sklopu.

Posebno poglavje je namenjeno popisu infrastrukture slovenskega prevajanja, ki se osredinja na oris vloge društev, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti prevajalcev. V tem poglavju so predstavljene tudi študijske možnosti prevajanja, tolmačenja in lektoriranja. Svoje poglavje predstavljajo analize različnih anket med prevajalci, tolmači in lektorji (pozornost namenjamo tudi tistim prevajalcem, ki jih ankete ne zajemajo), pregled sistemskih (predvsem jezikovne politike, prekarizacije in feminizacije poklicev jezikovnih praktikov) in specifičnih izzivov (elementov korektne avtorske pogodbe, knjižničnega nadomestila, dobička prevajalske industrije in problematike prevajalskih agencij, izobraževanja ter specifičnih zdravstvenih problemov).

Kot povabilo k branju v nadaljevanju navajamo nekaj odlomkov, celotno belo knjigo pa lahko preberete na www.belaknjigaoprevajanju.si.


»Predstavniki poklicev na področju jezikovnega posredovanja delujejo v gospodarskem smislu pretežno kot samostojni podjetniki, samozaposleni na področju kulture, imajo manjša podjetja, delajo po avtorskih ali podjemnih pogodbah, zato imajo strokovno-poklicna združenja in društva pomembno vlogo: omogočajo strokovno podporo, zlasti na začetku samostojne poklicne poti, povečujejo možnosti za mreženje in izmenjavo primerov dobre prakse, skrbijo za prepoznavnost poklica in zastopanje poklicnih interesov v javnosti, zavzemajo se za razvoj poklica in rešujejo težave in vprašanja, ki se porajajo na širšem poklicno-strokovnem področju.« (Andreja Skarlovnik Ziherl)

»V zadnjih dvajsetih letih se je močno razširil nabor izobraževalnih možnosti za lektorje, prevajalce in tolmače, katerih delovni procesi so se s pojavom raznih računalniških programov in spletnih orodij korenito spremenili. Z globalizacijo in širitvijo trgov so se na trgu pojavili tudi novi akterji, zaradi katerih so samostojni izvajalci (med)jezikovnega posredovanja lahko pod velikim pritiskom. Zato se zdi za ohranitev in nadaljnji razvoj poklica v skladu spreminjajočim se okoljem nujno strokovno in akademsko povezovanje, kot ga predstavlja pričujoča bela knjiga.« (Jana Zidar Forte)

»Z raziskavo smo ugotovili, da je tudi na področju socialnih pravic stanje na prevajalskem oz. lektorskem trgu precej skrb vzbujajoče. Kar 41 % anketiranih si namreč na leto privošči le 14 dni dopusta ali manj. Da pa za prevajalca tudi dopust ni čisto zares dopust, priča dejstvo, da samo 22 % anketiranih med dopustom nikoli ne sprejema naročil. Kot problematična se je pokazala tudi bolniška odsotnost, saj le 8 % anketiranih vedno ostane doma oz. ne dela, kadar zbolijo, dodatnih 21 % pa večinoma.« (Tina Perić in Maša Dolanc)

»Večina (63 %) anketirancev lektorira od 5 do 20 let, kar pomeni mlajšo generacijo, predvsem posameznikov, ki ne lektorirajo v kolektivu. […] Po podatkih iz ankete ugotavljamo, da lektoriranje pomeni predvsem lektoriranje diplomskih in seminarskih nalog. Lektorji, ki se z lektoriranjem ukvarjamo profesionalno (zaposleni kot lektorji), se zavedamo, da je to področje, na katerem ne moremo doseči cene, ki bi jo morali za vsaj minimalni mesečni prihodek.« (Kristina M. Pučnik)

»Ne nazadnje, treba je končno nasloviti problem statusa prevajalcev in drugih jezikovnih delavcev ter regulacije prevajalskega poklica, kar prav tako sodi v širši okvir jezikovne politike za večjezičnost.« (Mojca Šorli)

»Področje prevajanja v Sloveniji ni sistemsko urejeno, saj poklic prevajalca ni reguliran, čeprav imamo že dobrih dvajset let tudi univerzitetni študij prevajalstva. Zato se s prevajanjem lahko ukvarjajo vsi, od ustrezno izobraženih in usposobljenih prevajalcev do tistih, ki samo bolj ali manj dobro obvladajo kakšen tuji jezik. Koliko je v Sloveniji vseh, ki se s prevajanjem ukvarjajo, poklicno ali priložnostno, po avtorskih pogodbah ali drugače, ne vemo. Lahko pa nedvomno ugotovimo, da je prevajalcev veliko, veliko več, kot jih zajamejo ankete oziroma se jih na ankete odzove.« (Nada Primožič)

»Prevajalci so eden od najbolj tipičnih poklicev, ki jih je zajela prekarnost. Če gledamo na prevajalski poklic skozi prizmo prekarnosti, lahko rečemo, da gre za obliko dela, v kateri delavcem ne pripadajo iste pravice kot redno zaposlenim delavcem.« (Borut Brezar)

»Digitalizacija poklicev, tudi prevajalskega, lahko pomeni, da delo od doma popolnoma zabriše mejo med delom in zasebnimi obveznostmi. Namesto da bi delodajalci in družba iskali nove načine za lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter bolj uravnoteženo porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obvez­nosti med ženskami in moškimi, utegne delo od doma poglobiti tradicionalno delitev neplačanega dela in dvojno obremenitev ­žensk.« (Sonja Robnik)

»Celotna panoga je kljub mladosti svoja zlata leta že preživela, saj v zadnjih letih opažamo pravo razvrednotenje poklica prevajalca ­AV-vsebin, pa čeprav vizualni mediji s podnaslovljenim tujim programom sestavljajo levji delež pisanih besedil, s katerimi se vsakodnevno srečuje slovenska javnost, in bi morali tem besedilom posvečati še dodatno pozornost.« (Polona Mertelj)

»Krog prevajalcev, vključenih v Forum prevajalcev, se je počasi širil […], zato je bil forum po dveh selitvah preseljen na domači strežnik, na katerem je mogoče ažurneje reševati tehnične težave. Danes (14. 1. 2019) je vanj vključenih 930 e-poštnih naslovov.« (Katja Benevol Gabrijelčič)


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...