Dobre prakse za spodbujanje branja v slovenskih splošnih knjižnicah
Soba pobega ali »Escape room« v postojnski knjižnici
Ideja mednarodnega sodelovanja ter izmenjave dobrih praks je v začetku izvirala iz drugačnih vsebin spodbujanja branja, organizacija sobe pobega v naši knjižnici je med projektom nastala kot nekakšen stranski produkt. Najprej smo v knjižnici razvili in izvedli motivacijsko delavnico za otroke s težavami pri branju, s katero je na natečaju Inovativna Postojna 2019 njen avtor prejel 2. nagrado za družbeno najbolj koristno idejo. To je bil povod, da smo delavnico nato razvili v predlog sodelovanja in izmenjave dobrih praks z drugimi knjižnicami po Slovenji in tujini. V knjižnici smo nato pričeli priprave na prijavo projekta za pridobitev evropskih sredstev iz programa Erasmus+, sklop Mobilnost posameznikov in izobraževanje odraslih, in leta 2020 tudi uspešno pridobili sredstva. K partnerstvu smo povabili Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu in zaradi inovativne storitve »soba pobega« dodali še Biblioteco Nazionale Centrale di Roma, v kateri se ta izvaja. Projekt je potekal med epidemijo covida-19, zato so bile aktivnosti velikokrat prestavljene, prilagojene in spremenjene, vendar smo ga kljub temu uspešno izvedli.
V knjižnici v Rimu smo si ogledali »Escape room« ali sobo pobega v klasični obliki. Osnovno idejo smo v naši knjižnici nadgradili in prilagodili lokalnemu okolju z detektivsko zgodbo, povezano z izvirno slovensko literaturo in domoznanskim gradivom našega območja. Kot prostor pobega smo uporabili kar celotno knjižnico. Knjižnična detektivka se odvije v času, ko knjižnica zapre vrata za obiskovalce. Cilj detektivke oziroma sobe pobega je najti ukradeno knjigo. Udeleženci korak za korakom spoznavajo knjižnico in njene oddelke ter rešujejo naloge, povezane z odlomki v različnih knjigah. Iz prebranega udeleženci največkrat ne dobijo neposrednih odgovorov na zastavljeno vprašanje, ampak so usmerjeni v način reševanja problema. V detektivki so uporabljeni razni pripomočki kot so criptex, nevidna pisala, magic box, video vsebine, telefonski odzivniki itd., vse skupaj pa povezujejo zgodbe iz določenih knjig, ki jih morajo udeleženci sami najti v knjižnici. Na tak način se uporabniki seznanijo s postavitvijo knjig v knjižnici, različnimi vrstami knjižničnega gradiva, hkrati pa morajo prebrane odlomke povezati še z drugim znanjem.
Soba pobega je bila osnovana kot motivacijski kviz za spodbujanje branja, v prvi vrsti smo jo namenili mladim, nato pa smo razvili še izvedbo za odrasle udeležence. V mladinski različici sobe pobega detektivko povezuje zgodba iz knjige Žige X. Gombača, medtem ko je različica za odrasle povezana z domoznanskimi vsebinami. Soba pobega je namenjena tako mladim kot starejšim ter primerna za manjše skupine od štiri do osem ljudi. Sobo pobega smo na koncu projekta odprli s tekmovanjem lokalnih osnovnih šol in gostovanjem predstavnikov zamejskih knjižnic, pri čemer so udeleženci neznansko uživali in se tudi izkazali s svojim znanjem.
Pri končnih rezultatih sobe pobega v knjižnici smo vedno sledili v prvi vrsti spodbujanju branja, potem pa tudi ideji, da udeleženci podrobno spoznajo našo knjižnico in tukajšnjo postavitev gradiva ter si znajo na koncu tudi sami poiskati knjige. Naš namen je bil pripraviti takšne vsebine, da bi se udeleženci ob branju in iskanju počutili razigrane in da bi knjižnico spoznali kot prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa.
V letošnjem letu bomo detektivko umestiti v enoto potujoče knjižnice, kjer pripravljamo uganke za družine z mlajšimi otroki. Vse skupaj bo bolj podobno klasični sobi pobega, kjer se bo morala družina skozi zgodbo prebiti iz potujoče knjižnice.
Knjižnica je sobo pobega uvrstila v svojo stalno storitev promocije branja, z njo imamo še veliko načrtov, med drugim jo bomo v dogovoru z italijansko agencijo za promocijo branja preselili tudi v digitalno okolje.