Domoznanski spletni portal Kamra – nove možnosti za spoznavanje lokalne zgodovine …
Digitalizacija postaja nujni del naše kulturne dediščine, saj ji daje univerzalno dostopnost in jo hkrati ohranja za prihodnje rodove. Ponudba domoznanskih informacij in gradiva ter ozaveščanje prebivalcev o zgodovini in kulturi domačega kraja predstavljata pomemben del poslanstva splošnih knjižnic. Portal Kamra predstavlja verodostojen vir zanimivih domoznanskih informacij, ki jih na portalu objavljajo knjižnice, arhivi, muzeji in drugi zavodi, organizacije, društva in posamezniki, delujoči na področju kulturne dediščine.
Spletni uporabnik lahko na portalu Kamra odkriva raznovrstno digitalizirano domoznansko gradivo: dokumente in fotografije lokalnih društev, razglednice, dela lokalnih umetnikov in njihove biografije, kataloge razstav, znamenite zgradbe, pričevanja ljudi, ki so v njih živeli, pa tudi zgodbe, v katerih so predstavljeni lokalni avtorji oziroma znamenite osebnosti.
Na portalu je možno »brskati« po naslednjih slovenskih pokrajinah: celjski, gorenjski, pomurski, koroški, obalnokraški, osrednjeslovenski, štajerski, goriški, dolenjski in spodnjepodravski pokrajini; poseben razdelek predstavljajo tudi vsebine, povezane z življenjem Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Vsebine Kamre so dostopne tudi v evropski digitalni knjižnici – Europeani.
Na Kamri je objavljenih več kot 46.000 digitaliziranih objektov, ki so povezani v 837 zaključenih digitalnih vsebinskih sklopov – zgodb, nastalih v sodelovanju s 395 partnerskimi organizacijami. Vsebine portala v zadnjih letih srečujemo na različnih drugih portalih ali publikacijah, saj je dovoljena uporaba objavljenih vsebin v nekomercialne in izobraževalne namene.
Album Slovenije
Kamrin Album Slovenije je spletnim uporabnikom namenjeno okolje za objavljanje njihovega gradiva.
Album Slovenije je namenjen zbiranju digitalnih kopij fotografij, ki so shranjene v družinskih albumih, pisem, dokumentov in preostalih predmetov, ki jih prebivalci Slovenije, zamejci in izseljenci skrbno hranijo v svojih domovih.
Današnji hitri in površni čas terja, da svojo preteklost ponovno oživimo in bolje spoznamo. Zlasti v Sloveniji, na stičišču različnih svetov in kultur, je pomembno, da spoznavamo svoje korenine ter zgodovino svoje družbene, gospodarske in kulturne rasti.
Svoje spomine lahko dodate tudi vi!
Postopek je preprost; na spletni strani www.kamra.si izberite Album Slovenije in nato izberite menijski razdelek »Dodaj spomin« in v modul za dodajanje vsebin vnesite digitaliziran predmet (fotografijo, pismo ipd.), ki ga želite podeliti z drugimi.
Vnešenemu objektu dodajte še osnovne podatke za njegov opis (npr. ali gre za fotografijo, pismo ipd.) in pripišite svoje spomine (npr. ob kateri priložnosti je nastala fotografija, zakaj je za vas pomembna, kdo je na fotografiji oz. kar bi v povezavi z osebo, objektom, časom ali krajem na fotografiji želeli izpostaviti).
Zbiranje spominov
Na spletnem portalu Kamra je do sedaj zbranih mnogo zanimivih zgodb. Poleg zgodb oziroma digitalnih zbirk, ki so jih prispevale kulturne institucije (knjižnice, arhivi in muzeji), je bilo precej gradiva zbranega z akcijami »Zbiranja spominov«. Namen dogodkov zbiranja je, da družine ali posamezniki povedo zgodbe o predmetih, ki so jih prinesli, komu so ti pripadali in zakaj jim toliko pomenijo. Z digitalizacijo predmetov in zapisom njihovih zgodb preprečimo, da bi se ti izgubili ali zavrgli. Še posebej odmevna so bila naslednja zbiranja: zbiranje spominov iz 1. svetovne vojne, zbiranje spominov naše industrijske dediščine, spominov na šolske dni in zbiranje v zvezi z vinogradništvom.
Osnovni namen zbiranja spominov je spodbuditi ljudi, da se vključijo v oblikovanje kulturne zgodovine in tako s skupnimi močmi ohranjamo kulturno dediščino.
S pomočjo portala lahko odkrivate dogodke, povezane z osamosvojitvijo naše države
V letu 2021 praznujemo 30 let samostojne Slovenije. Na portalu Kamra in v Albumu Slovenije smo jubileju namenili prav posebno pozornost. Zato smo se aktivno lotili zbiranja zgodb in dokumentov, ki pričajo o naši kratki zgodovini. Spodaj izbrani fotografiji prikazujeta izobešanje slovenske zastave že v prvih dneh samostojnosti in vrednostni bon za 1 tolar, ki je leta 1991 veljal kot začasni denar.
Kako smo v Celju šivali prvo slovensko zastavo
Mirjana in Valentin Steblovnik sta v Albumu Slovenije objavila fotografijo, na kateri obešata slovensko zastavo, ki sta jo sešila sama. Zastavo sta obesila 26. junija 1991. Foto: Mirjana Steblovnik
Zastava mlade države na Snežniku, 1991
Del zgodbe, ki jo je prispeval g. Vojko Čeligoj:
»V zraku se je čutilo vznemirjenje zaradi dogajanja v zvezi z osamosvajanjem Slovenije. Bilo je tudi nekoliko strahu, kaj bo sledilo. Jugoslovanska vojska je grozila.
V sončnem poznem popoldnevu smo se zbrali pred kočo pod drogom s slovensko republiško zastavo z zvezdo. Ob petju dotedanje himne »Naprej zastava slave ...« smo zastavo spustili. In dvignili slovensko narodno trobojnico, zapeli, tokrat pričakovano novo slovensko himno: »Žive naj vsi narodi ...« Sklenili smo, da ne bomo dovolili, da bi na Snežniku kdaj plapolala kakšna tuja zastava. Na zastavi še ni bilo novega državnega grba, saj še nismo vedeli, kakšen bo.
Po večerji, že v trdni temi, je zagorel naš veliki kres. Prepričani smo, da so ga videli v Cerkniški dolini, v Pivki, Brkinih in Kvarnerju. S pesmijo smo si dali duška tudi za velika pričakovanja naslednjih dni.
Naslednji dan smo se podali v dolino. V načrtu smo imeli obiskati še Črni dol in najstarejšo društveno planinsko kočo sredi doline. Toda že ob kosilu na Sviščakih smo izvedeli, da so tudi na Primorskem in iz vojašnice v Ilirski Bistrici krenili tanki. Strah, da se bo zgodilo kaj usodnega, se je uresničil.
Po radijski zvezi smo poklicali prevoznika in se hitro odpravili domov. Začela se je vojna za Slovenijo.
Zvečer smo na Hribu svobode sredi mesta prisostvovali slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti države Slovenije. Novo državno zastavo je dvignila naša planinka s Snežnika Jeronima Kastelic, na kar smo bili planinci še posebej ponosni. Tedaj smo tudi prvič videli nov državni grb s Triglavom, morjem in celjskimi zvezdami.«
Portal KAMRA približuje vsem prebivalcem Slovenije bogastvo kulturne dediščine in dejavnosti, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji, s tem pa tudi promovira slovensko znanje in kulturo v svetu. Vsem tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo obiskati kulturnih institucij, olajša dostop do kulturnih vsebin.
Spletni naslov Kamre: www.kamra.si.