Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Združenje splošnih knjižnic

Družbena odgovornost knjižnic v svetu dezinformacij

Luana Malec, Bukla 164, 9. 2. 2022

Družbena odgovornost knjižnic v svetu dezinformacij

S krepitvijo informacijske, medijske in metapismenosti skušamo v knjižnicah pomagati k opolnomočenju, da bi lahko vsi prebivalci razvijali in izražali informirana stališča ter polno sodelovali v družbi.


Voltaire je nekoč dejal: »Berimo in plešimo; to dvoje ne bo svetu nikoli škodovalo.« Danes se zdi, da se je Voltaire zmotil in da lahko tudi branje škoduje. Danes lahko en sam tvit sproži množico spletnih trolov. Če smo nekoč mislili, da sta Facebook ali Twitter znanilca nove dobe – da bo z njima prišel čas, v katerem bomo slišani vsi, se danes zdi, da so ta omrežja informacijsko neuporabna, da so v resnici koristna samo še sejalcem dezinformacij, trolom, oglaševalcem in botom. Je torej glavni krivec dezinformacij splet?

Dezinformacije so prisotne v vseh kulturah in civilizacijah. Vlade, organizacije in posamezniki jih že tisočletja uporabljajo za krepitev svoje moči, vpliva in interesov. Digitalna tehnologija je te procese širjenja samo še okrepila in pohitrila. Težava spletnih informacij ni samo v njihovem obsegu, ampak tudi v preprostosti, s katero jih lahko ljudje delimo. Številne študije ob tem kažejo, da imajo danes objektivna dejstva pogosto manjši vpliv na oblikovanje javnega mnenja od nagovarjanja na čustva in osebna prepričanja. Ustvarjalci dezinformacij jih tako opremijo s čustvenim nabojem in poskrbijo, da se njihova vsebina sklada z obstoječimi predsodki ljudi. Svoje nato v družbenih omrežjih opravijo še spletni algoritmi, ki nas na podlagi preteklih zanimanj in klikov vodijo v začaran krog podobno mislečih. V teh t. i. mehurčkih pa se informacije ne delijo več zato, da bi nekoga informirali, ampak predvsem, da bi izrazili pripadnost neki skupnosti ali ideologiji. Ko neka skupnost verjame v nekaj, za kar se izkaže, da je napačno, je to, da še naprej verjame, izraz pripadnosti, vere. In slednje je težko preseči.

Drastične spremembe pa se ne dogajajo samo v virtualni, ampak v celotni medijski krajini. Slabijo se uveljavljene prakse novinarskega preverjanja in institucionalne odgovornosti, kar sproža med prebivalci številne negativne odzive. Med slednjimi je nedavna britanska študija izpostavila zmedo, dvome ljudi o tem, kaj je res in kaj ne, izgubo zaupanja, fragmentiranje javnosti, neodgovornost in ne nazadnje apatijo – odmikanje prebivalcev od ustaljenih družbenih struktur in izgubo vere v demokracijo.

Ko razmišljamo, kaj lahko knjižnice v povezavi z dezinformacijsko krizo družbe storijo, je etika gotovo pomembno izhodišče. Etika knjiž­ničarjev temelji na zavezi, da uporabnikom zagotovijo prost dostop do zanesljivih in verodostojnih informacij. Mednarodno knjižnično združenje IFLA je to vlogo poudarilo v dokumentih, kot so Internet manifesto (2014), Statement on Digital Literacy (2017) in IFLA Statement on Fake News (2018). Prav tako se IFLA že vrsto let ukvarja tudi s pobudami o medijski in informacijski pismenosti.

Splošne knjižnice, tudi slovenske, so se v boju proti širjenju dezinformacij odzvale tudi v praksi. Pripravile so vrsto pobud, delavnic in programov, ki vključujejo od različnih smernic za prepoznavo dezinformacij ter programov informacijske, medijske in metapismenosti do ponudbe različnih spletnih mest za preverjanje dejstev, pa tudi zagovorništva ipd.

Primer odlične prakse na tem področju je ameriška startup organizacija Newsguard, ki je bila leta 2018 ustanovljena za boj proti dezinformacijam in za spodbujanje medijske pismenosti. Novinarji, zaposleni v NewsGuardu, ocenjujejo verodostojnost in transparentnost novičarskih spletnih mest na podlagi devetih, natančno opredeljenih in javno objavljenih kriterijev. Ocene spletnih strani, ki jih redno osvežujejo, so naročnikom dostopne za simbolično plačilo preko namenskega vtičnika v brskalniku. Leto kasneje je bilo z NewsGuardom povezanih že več kot šeststo ameriških splošnih knjižnic, širi pa se tudi v Evropo, začenši z analizo spletnih mest v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji. Njegov vtičnik je sedaj brezplačno na voljo vsem sodelujočim splošnim knjižnicam, tudi koprski in grosupeljski, kar po eni strani pomaga ljudem pri presoji kredibilnosti spletnih virov, po drugi strani pa spodbuja medije k večji odgovornosti do ljudi.

V boju proti dezinformacijam in drugim spletnim pastem, kot so zloraba osebnih podatkov, spletne manipulacije, dezinformacije, prevare in odvisnosti, se slovenske splošne knjižnice vključujejo tudi v številne evropske iniciative. Tako smo se v Knjižnici Koper nedavno uvrstili med peterico prestižnih evropskih institucij, ki sodelujejo v projektu organizacije Tactical Tech iz Berlina – What the Future Wants – Splet­na prihodnost. Cilj projekta je mlade z namenskimi delavnicami spodbuditi h kritičnemu razmišljanju o pasteh razvijajočega se digitalnega okolja, na katero trenutno nimajo vpliva, četudi ga bodo nekoč podedovali in v njem živeli. What the Future Wants – Spletna prihodnost nadgrajuje projekt The Glass Room – izdaja o napačnih informacijah, pri katerem je s prevodom in gostovanjem obsežne razstave v Sloveniji prav tako sodelovala Knjižnica Koper. Razstava Glass Room, ki je dos­topna tudi v virtualni obliki, ponazarja, kako so družbena omrežja in splet spremenili način branja informacij in reagiranja nanje. Razkriva, zakaj prepoznavanje »lažnih novic« ni tako preprosto, kot se sliši, in kako je že sam izraz »lažna novica« enako problematičen kot novica sama. Poglablja se v svet globokih ponaredkov, ki so dandanes tako realistični, da jih je skorajda nemogoče prepoznati. Razkriva pa tudi, zakaj so platforme družbenih omrežij zgrajene tako, da pritegnejo našo pozornost, in kako so lahko uporabljene, da spremenijo naše razmišljanje.

S krepitvijo informacijske, medijske in metapismenosti skušamo v knjižnicah pomagati k opolnomočenju, da bi lahko vsi prebivalci razvijali in izražali informirana stališča ter polno sodelovali v družbi. Zato si bomo dejavnosti, ki jih izvajamo v boju proti dezinformacijam, prizadevali nadalje razvijati in v prihodnje povezati tudi z drugimi resorji, da se prepoznajo in priznajo v širši javnosti in na ravneh, kjer lahko pride do skupnega napredka, razvoja in naložb.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...