Feiglova knjižnica
V Trgovskem domu v Gorici so Slovenci odprli nove moderne prostore Feiglove knjižnice, goriške enote Narodne in študijske knjižnice. Zračni, odprti prostori s toplimi barvami in velikimi izložbenimi okni so pravo vabilo za ljubitelje branja. V luči evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorizia 2025 bo ta prestižni prostor odličen povezovalni člen številnih dogodkov.
Lepi novi prostori zaznamujejo obnovljeno lokacijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici. Nad vrati glavnega vhoda, na vogalu Fabianijeve palače, stoji velik logo Narodne in študijske knjižnice, ki je vabilo vsem mimoidočim, da vstopijo in se naužijejo kulture. Na izložbenih oknih je od daleč viden slovenski napis Trgovski dom. Vidna izpostavljenost slovenščine v samem središču mesta Gorice je zelo pomembna pridobitev za vse Slovence.
Trgovski dom ima za sabo težko zgodovino in si danes zasluži ponovno pridobitev nekdanjega blišča in vloge v kulturnem tkivu mesta na meji. Palača je bila zgrajena leta 1904 in je postala srce političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih dejavnosti goriških Slovencev. Konceptualna novost je bila večnamenskost stavbe z raznolikimi vsebinami, ki so se medsebojno dopolnjevale. Arhitekt Maks Fabiani je Trgovski dom zasnoval po zgledu Narodnega doma v Trstu, ki je bil zgrajen samo leto prej. Arhitektura Trgovskega doma je predstavljala v takratni Gorici novo velikostno merilo, kjer so se elementi dunajske secesije spajali z baročno tradicijo mesta. Stolpič nad zaobljenim vogalom je arhitekt zarisal naknadno in nanj postavil napis Trgovski dom, ki ga danes žal ni več.
Vse do prve svetovne vojne je bilo gospodarsko in kulturno življenje goriških Slovencev zelo razvejano in cvetoče. Središče vsega je bil Trgovski dom. Poleg banke, telovadnice, gledališke dvorane, glasbene šole, kavarne, restavracije, trgovin in stanovanj je v njem dobila svoje prostore tudi slovenska knjižnica, ki je izposojala slovenske, italijanske in nemške knjige. V Gorici je živela takrat več kot polovica Slovencev, ki so si s skupnimi močni prizadevali za ohranjanje slovenstva v Avstro-Ogrski državi.
Med prvo vojno, ko je tu potekala soška fronta, je bila stavba bombardirana, a so jo Slovenci po vojni obnovili. Med fašizmom pa je Trgovski dom doživel pravo razdejanje. Oboroženi škvadristi so vdrli v stavbo, uničili prostore in imovino, na cesti sežgali knjige in razbili napis Trgovski dom. Fašistična stranka je nato z zvijačo prevzela tudi njeno lastništvo. Šele po drugi vojni so v stavbo ponovno vstopile slovenske organizacije, povezane v Slovensko-italijansko antifašistično unijo in obudile kulturno dejavnost Ljudskega doma, kot so ga takrat preimenovali. Žal je bilo delovanje slovenskih društev kratkotrajno, saj je bila že novembra 1946 po nalogu zavezniške vojaške uprave izvedena prisilna deložacija stavbe. Končno pa je bilo z zakonom za zaščito Slovencev v Italiji št. 38/2001 določeno, da se v Trgovski dom namestijo kulturne in znanstvene inštitucije slovenskega jezika začenši z Narodno in študijsko knjižnico. Uresničitev zakonskih določil je dolgoročen in zamuden proces, ki je svoje prve rezultate pokazal po dobrem desetletju. Komaj leta 2014 so bili knjižnici dodeljeni prvi urejeni prostori v pritličju Trgovskega doma, nekaj let kasneje pa še preostali prostori, ki so zahtevali temeljito obnovo. Istočasno so bila zagotovljena tudi javna finančna sredstva za obnovo in opremo. NŠK je namreč zasebno društvo, ki prejema letni državni prispevek iz zaščitnega zakona za njeno redno delovanje. Eno šestino potrebnih sredstev prispeva tudi Republika Slovenija preko Ministrstva za Slovence po svetu in v zamejstvu.
Načrt za obnovo prostorov je NŠK zaupala arhitektu Dimitriju Waltritschu. Dela so trajala leto in pol in so se zaključila decembra 2020. Po daljšem premoru zaradi selitve in pandemskih omejitev so se aprila končno odprla vrata goriške enote NŠK. Po 75 letih se slovenske knjige in slovenski duh vračajo v Trgovski dom. Goričani so se oddolžili svojim pogumnim in zavednim prednikom. Po vseh zgodovinskih tragedijah, ki jih je stavba doživela, se danes začenja novo svetlo obdobje, ki ne bo več nemočno gledalo sežganih knjig na cesti, ampak številne nove, ki bodo šle iz roke v roko vseh kulturnih ljudi, ki verjamejo v sožitje in bogastvo večkulturnosti.
Ko obiskovalec danes stopi v Feiglovo knjižnico, se znajde v modernih, privlačnih prostorih, ki jih zaznamujejo velika izložbena okna. Knjižnica razpolaga s skupno 800 kvadratnimi metri na več nivojih. Ob vhodu je obširen izposojevalni pult s časopisnim oddelkom. Pogled takoj seže v otroško sobo, ki se dviga nad peščico stopnic in se pokaže v vsej svoji lepoti in barvitosti otroških knjig. Na sredini visi mogočen lestenec, ki ga je oblikovala tržaška umetnica Živa Pahor. Iz otroškega kotička se dvigajo široke stopnice, ki so lahko odlična galerija za pravljične urice, nad njo stoji še balkon s knjigami za mladino. Stopnice peljejo na podest, kjer je več študijskih kotičkov, okroglo omizje, ki ponazarja Fabianijev stolpič, in dolg rumen kavč, ki daje obiskovalcu krasen pogled na bližnji park in mestno življenje. V polkletnih prostorih, točneje v bivši sokolski telovadnici, so knjižničarke namestile večino knjižničnega gradiva, ki v celoti šteje okrog 60.000 enot. Številne omare so postavljene po prostoru tako spretno, da se današnja telovadnica pokaže kot prijeten knjižni labirint. Številni študenti in dijaki, ki so takoj vzljubili prijetne in prikupne prostore, razpolagajo po novem tudi s prostorom za kosilo in razvedrilo.
Na novi lokaciji bo Feiglova knjižnica delovala skladno s prvotno zamislijo snovalcev Trgovskega doma, a v koraku s časom, ki ga živimo. Inovativnost in večnamenskost bosta zaznamovali tudi delovanje knjižnice na novi lokaciji, kar predstavlja pomemben kulturni izziv za celotno goriško skupnost.
Prisotnost v Trgovskem domu bo omogočila uresničitev sodobnih konceptov, ki jih uspešno razvijajo pomembne splošne in izobraževalne knjižnice v Evropi. Te so namreč zasnovane kot odprt prostor, kjer se ljudje srečujejo, izobražujejo, delajo, rešujejo vsakodnevne opravke in uporabljajo sodobno tehnologijo za delo, študij in razvedrilo. K temu lahko dodamo še specifičen cilj, ki izhaja iz lastnosti kulturno in jezikovno mešanega območja: knjižnica želi spodbuditi kulturni pluralizem, ki bo pozitivno vplival na spoznavanje kulturnega in jezikovnega bogastva, spodbujal sodelovanje, krepil radovednost do učenja in poglabljanje znanja slovenskega jezika.
Slovenska knjižnica in njeni prikupni prostori v središču mesta bodo postali tudi pomemben kulturni povezovalec v luči evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorizia 2025.