Tatjana Pregl Kobe: »Če smo narod pesnikov, smo vsekakor tudi narod ilustratorjev.«
Tatjana Pregl Kobe sodi med najboljše poznavalce slovenske knjižne ilustracije. V zadnjem desetletju je predstavila slovenske ilustratorje v Centro Iniziative Culturali Pordenone v Italiji (2016) in bila kot doslej edina Slovenka članica mednarodne žirije 27. bienala ilustracije Bratislava (2019). Leta 2021 je predsedovala žiriji 14. slovenskega bienala ilustracije, leto kasneje pa predstavila prenos razstave iz ljubljanskega Cankarjevega doma v Umetnostno galerijo Maribor. Njen prvi velik uspeh na področju predstavljanja ilustracij sega v leto 1980, ko je bila kustosinja izjemne razstave, ki je v ljubljanski Jakopičevi Galeriji predstavila več kot tisoč originalnih ilustracij. Obsežen je tudi njen publicistični opus, kjer izstopata Slovenska knjižna ilustracija (1980) in Upodobljene besede (1998). Ob izidu najnovejše monografije Slovenska knjižna ilustracija 1 smo se pogovarjali o sedanjosti in prihodnosti slovenske knjižne ilustracije.
Tatjana Pregl Kobe
Slovenska knjižna ilustracija 1
Dvanajst opusov slovenskih ilustratork in ilustratorjev
Buča in Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga, 2023, m. v., 252 str., 29,95 €
Tatjana Pregl Kobe
Kaj ne bi in kaj bi
ilustracije: Urška Stropnik Šonc
Buča, 2023, t. v., 26 str., 19 €
Bukla: Monografija predstavlja dvanajst slovenskih knjižnih ilustratork in ilustratorjev. Kako ste jih izbrali?
Pregl Kobe: Pri izboru nisem mogla mimo najbolj prepoznanih ilustratork in ilustratorjev iz časa »zlate dobe« ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, ki so večinoma že precej pozabljeni, so pa krojili bogato zgodovino te vizualne umetnosti. Sem se pa osredinila tudi na nekatere pozabljene ilustratorje, ki so v svojem času orali ledino: na nekatere ne nujno najbolj popularne ilustratorje, mnogokrat premalo cenjene, čeprav njihov opus na določenem področju izstopa; in seveda na mlade, ki zaradi določenih likovnih značilnosti že suvereno vstopajo v ta prostor. Pri vseh me je zanimala predvsem vrhunskost, ne komercialnost.
Bukla: Knjiga je zanimivo grajena, opuse predstavljate v štirih poglavjih, vsako z uvodnim besedilom.
Pregl Kobe: Zamislila sem si način, da je knjiga strokovna in hkrati privlačno berljiva tudi za širšo publiko. To je faza, ki jo imam pri nastajanju vsake nove knjige najraje: natančen načrt. Vsebina temelji na štirih desetletjih mojega spremljanja tega področja in štirih letih pisanja člankov Slovenski knjižni ilustratorji, ki so v nadaljevanjih izhajali v reviji Otrok in knjiga, in na letu dni dopolnjevanja, pisanja, preverjanja. Ta vztrajnost verjetno izhaja še iz časa obsežne knjige Slovenska knjižna ilustracija (1980), za katero sem po osem ur na dan preživela v NUK-u dobro leto: vsi podatki so bili še na karticah, iz katerih jih je bilo treba na roko prepisati ter nato doma natipkati na pisalnem stroju. Danes digitalizacija ta del zbiranja podatkov seveda olajša.
Bukla: Lahko v kratkem pričakujemo drugi del monografije? Že veste, koga boste uvrstili v drugo knjigo?
Pregl Kobe: Seveda vem, saj naj bi druga knjiga izšla do knjižnega sejma v Bologni marca naslednje leto. Prav tako bodo v vsakem od štirih poglavij predstavljeni ilustratorji in ilustratorke treh generacij, ki jih povezujejo določene vzporednice. Osnova so objave v reviji Otrok in knjiga Mariborske knjižnice, ki je tudi sozaložnica.
Bukla: Pogosto vas vabijo v nacionalne in mednarodne žirije za izbor ilustracij. Imate tudi priložnosti, da slovenske ilustratorje predstavite v tujini?
Pregl Kobe: Navzočnost v bienalnih žirijah je vedno izziv, veliko število različnih ilustracij te zvabi v profesionalno intimno soočenje z njimi. V žirijah je navadno najmanj pet članov, da so odločitve čimbolj objektivne. Ko sem bila leta 2019 kot prva Slovenka v šestdesetih letih te veličastne mednarodne prireditve povabljena v žirijo 27. BIB-a, se mi je ob pogledu na več tisoč ilustracij zdelo, kot bi prišla na velikanski travnik najrazličnejših pisanih cvetlic, ene lepše od drugih, da je skoraj nemogoče izbrati le nekaj izstopajočih. Deset članov žirije iz vsega sveta, več krogov selekcije, nekajdnevne izmenjave mnenj in odločanje je pogoj za pravičen izbor. Seveda si na takih prireditvah vsak član žirije prizadeva kar najbolje predstaviti tudi avtorje iz svoje države.
Bukla: Kako vidite slovenske ilustratorje v svetovnem merilu?
Pregl Kobe: Skoraj nepredstavljivo je, kaj v svetu pomeni naša ilustracija. Lahko bi jo primerjala s poezijo: če smo narod pesnikov, smo vsekakor tudi narod ilustratorjev. Poglejmo. Avtorji besedil v knjigah za otroke so bili v preteklosti večinoma pomembnejši od ilustratorjev. To posledično drugo mesto danes izpodbijajo ilustratorji, ki se avtorsko lotevajo nebesednih slikanic z vizualno zgodbo. Te, če so kvalitetne, tudi najlažje prodrejo na svetovna tržišča. Sicer pa ima kar nekaj odličnih slovenskih ilustratorjev svoje agente v tujini. Mnogi so iskani na knjižnih sejmih, predvsem v Bologni, pa tudi po spletu.
Bukla: Kaj loči izjemno ilustracijo od dobre?
Pregl Kobe: Polje ilustriranja je zelo široko in poti, ki vodijo vanj in iz njega, zelo različne: slikanice, ilustrirane knjige za otroke in mladino, tudi za odrasle, poljudnoznanstvene, znanstvene, knjige umetnika, ob tem pa še številna druga področja, ki jih ilustracija plemeniti ali pa brez nje sploh ne obstajajo. Izjemne ilustracije so prej ali slej nagrajene, prepoznane s strani žirij in strokovnjakov. Slovensko najvišje priznanje pomeni nagrada Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije. Ustanovljen je bil zaradi zaščite umetniške kvalitete slovenske knjižne ilustracije, ki jo je ogrožala pretirana komercializacija.
Bukla: Tudi vi sami ste priznana knjižna ustvarjalka za otroke in za odrasle. Kaj ste novega objavili v zadnjem času?
Pregl Kobe: Ob pregledni razstavi Urške Stropnik Šonc je izšla najina slikanica Kaj ne bi in kaj bi (Buča), ki je zaključila najin pesniško slikaniški triptih (Hiša na vrhu sveta, Kakšne barve je sreča). V pripravi za tisk je slikanica Povabilo na kosilo (Morfemplus), za katere pesnitev je izjemne ilustracije ustvaril Zvonko Čoh. In za odrasle: literarni nokturno v prvih dneh leta, nominacija za nagrado Fany Haussman za cikel pesmi Oda nerojenemu otroku, izid pesniške zbirke Najprej pride strah. Sem kar zadovoljna.