»Upam, da se bo celotna zapuščine Nikole Tesle čimprej objavila!«
Izumi, razmišljanja in vizije Nikole Tesle so kljub velikemu napredku znanosti in tehnologije v zadnjem stoletju nekaj, kar ne samo, da ni utonilo v pozabo, temveč celo postaja čedalje bolj aktualno. Predvsem govorimo o možnostih za prenose energije brez izgub po vsej Zemlji, o čemer je Nikola Tesla veliko premišljeval, pisal in s tem tudi eksperimentiral. Sedaj smo tudi v slovenščini dobili enega najpomembnejših Teslovih besedil o problemu povečevanja človeške energije (Problem povečevanja človeške energije), ki je izšla v grafično domišljeni obliki in prevodu ter z obsežno spremno besedo pesnika, dramatika, urednika in prevajalca Tiborja Hrsa Pandurja (1985), ki je temu projektu posvetil več kot desetletje svojega življenja. S to tudi zelo lepo oblikovano knjigo tako dobivamo temeljit uvod v Teslove koncepte, ideje in izume, ob izidu pa smo s Pandurjem o izumiteljevem delu opravili kratek pogovor.
Bukla: Kako in kdaj vas je nagovoril Nikola Tesla?
Hrs Pandur: Prvi stik je bil ob ogledu filma Krsta Papića Tajna Nikole Tesle iz leta 1980. Nato s predstavo Tomaža Pandurja Tesla Electric Company okoli 2006. Tomaž mi je pravzaprav odprl vrata do Tesle. Takrat sem prvič prišel v stik z novejšimi biografijami in dojel, da večina njegovih kasnejših izumov ostaja neuresničenih, neuveljavljenih, neodkritih ali neraztolmačenih.
Bukla: Kako ste prišli v stik z njegovo zapuščino?
Hrs Pandur: Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je precej novih dokumentov in materialov k sreči ugledalo luč sveta. Zato so zaslužni številni raziskovalci, ki jih citiram in soočam v spremni študiji. Skoraj vsi Teslovi originalni članki in predavanja so že dolgo dostopni tudi v knjigah in spletnih arhivih. Manjkajo pa zanesljive preverbe rekonstrukcij njegovih dejanskih izumov (ki se jih je lotilo majhno število raziskovalcev, a so prišli do sila različnih zaključkov) in več komentiranih izdaj njegovih tekstov, ki bi umeščale Teslove ideje in dognanja v njegov čas ter jih soočale s sodobnim razvojem. V tej smeri je bila zastavljena ta knjiga.
Bukla: Kaj vas najbolj fascinira pri Nikoli Tesli?
Hrs Pandur: Njegovo življenje in usoda postaje Wardenclyffe je ena od večjih nenapisanih tragedij dvajsetega stoletja. Vse povezano z njim je izjemna prometejska zgodba edinstvenega pionirja, ki bi jo moralo čim več ljudi, s čim manj mistificiranja poznati in preučevati. Še posebej, ker toliko njegovih svaril ni bilo upoštevanih in se toliko njegovih izumov zlorablja za proizvodnjo bede, nadzora in revščine. Eden izmed največjih pionirjev električnih znanosti je hkrati združeval spoj intuitivnih praks in stroge empirične metode pri izumljanju družbenotransformativnih tehnologij, ki naj bi človeštvu zagotovile avtonomijo s prostim dostopom do obnovljivih in poceni virov energije. Njegova predanost ustvarjanju in etična drža sta lahko zgled, ki inspirira, ne kot površinska fascinacija, ampak kot realizacija vseh konsekvenc njegovega pogleda na svet, ki seveda danes ni v celoti sprejemljiv in lahko mestoma deluje tudi naivno. Ključno pa je razumevanje njegovega življenja in dela za morebitno rešitev problema oskrbe človeštva s čisto, obnovljivo energijo, saj hkrati razkriva pasti, ki prežijo na takšne podvige. Njegov jezik je tudi fascinanten, saj je izjemno luciden, gost in večplasten. Pri Tesli skoraj ni formul (razen v tehničnih dnevnikih), trudi se, da bi vse eksperimente in dognanja predstavil v vsem razumljivem jeziku. Vselej pa predvideva širše implikacije svojih tehnologij in jih tako tudi zastavlja. Po Tesli oblika, način proizvodnje in distribucije energije določajo smer vektorja celotne družbe.
Bukla: Kakšen se vam zdi pomen Teslovih ugotovitev danes?
Hrs Pandur: Tesla je uradno najbolj priznan zaradi polifaznega sistema izmeničnega toka (1888), sistema distribucije energije, ki ga v skoraj isti obliki še vedno uporabljamo, in (med drugim) tudi osnovnih komponent radijskih/brezžičnih sistemov. A večina njegovih glavnih izumov po 1900 ostaja »neuresničenih«. Še vedno ne vemo, kako točno, in če sploh, je Teslova postaja Wardenclyffe delovala in kako je pridobival domnevno neverjetne izkoristke iz svojih motorjev. Če je dejansko bil zmožen skozi Zemljo pošiljati ogromne količine energije skoraj brez izgub in celo z ohranjanjem energije, bi to imelo tako neizmerne posledice, kot jih je predvideval. Skratka, še vedno ne vemo zagotovo, če vse njegove ugotovitve po letu 1900 držijo. To je najbolj vznemirljivo, ker sta njegovo življenje in delo še vedno nedovršen znanstveni triler. Ta knjiga se trudi s pomočjo njegovih in izjav številnih teslologov predstaviti Teslov svetovni nazor, njegovo fiziko in kozmologijo ter mapirati temeljne dileme in probleme razumevanja njegovih kasnejših dosežkov.
Bukla: Kakšno prihodnost napovedujete znanstveni dediščini Nikole Tesle?
Hrs Pandur: Upam, da jo čimveč mladih ljudi, predvsem izumiteljev, raziskovalcev, inženirjev, filozofov in znanstvenikov čimprej ponovno odkrije, se z njo inspirira in nadaljuje s sodobnimi sredstvi. Prav tako upam, da se celotna pisna zapuščina čimprej objavi, saj je od leta 2003 v registru Unescove svetovne dediščine, kar pomeni, da bi morala biti prosto dostopna vsem.
Bukla: Ali načrtujete še kakšen projekt v zvezi zapuščino Nikole Tesle? Kot vem, je večina njegovih zapisov še neobdelanih …
Hrs Pandur: Več kot 30.000 listov je neobjavljenih in neobdelanih tehničnih zapisov v Muzeju v Beogradu. Med njimi so zapisi iz Long Islanda do leta 1907, tudi pisma niso objavljena v celoti in še marsikaj. Vsekakor mislim prevesti še več njegovih temeljnih del in jih v sodelovanju z znanstvenimi sodelavci opremiti s komentarji. Že zdaj so v spremni študiji izčrpni izvlečki iz opusa prvič predstavljeni v slovenščini, ki se trudi biti temeljit uvod v osnovne Teslove koncepte, ideje in razvoj izumov ter politična in ekonomska ozadja po letu 1891.