Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Zoran Predin

»Spolnost je raketa, s katero letimo skozi vesolje svojih čustev in medsebojnih odnosov!«

Samo Rugelj, Bukla 156, 14. 10. 2020

»Spolnost je raketa, s katero letimo skozi vesolje svojih čustev in medsebojnih odnosov!«

foto: osebni arhiv

Zoran Predin (1958) je tisti glasbenik, ki je avtor mnogih ponarodelih glasbenih besedil, tisti Štajerec, ki govori počasi, a z ritmom rojenega pripovedovalca zgodb, po novem pa tudi romanopisec, ki mu je pravkar izšel leposlovni prvenec ­Mongolske pege. Ta se razteza čez pet stoletij, nas popelje od turških vpadov do polpretekle socialistične zgodovine, Predin pa nas s svojim premišljenim slogom in strukturo zgodbe priganja, da njegove knjige ne odložimo vse do zadnje strani, ko se konec spne z začetkom.

Bukla: Najprej čestitke za res tekoče spisani romaneskni prvenec. Pred osmimi leti ste pri knjigi Druga žena v haremu zapisali, da najboljše (pri vas) šele prihaja. Ste s tem mislili tudi na to, da se boste lotili romanopisja? Kako dolgo je pri vas tlela želja, da napišete roman, in kako dolgo je trajalo, da ste jo uresničili?
Predin: Henry Miller in njegov roman Rakov povratnik me je v gimnaziji navdušil na takšen način, da sem si zaželel nekega dne tudi sam napisati nekaj podobnega. No, štiriinštirideset let kasneje sem napisal Mongolske pege, v omenjenih letih pa prebral še veliko romanov, ki so me vedno znova podobno navduševali in me nagovarjali k pisanju.

Bukla: Pri pogovoru o vašem romanu se seveda ne moreva izogniti vaši pretekli, predvsem glasbeni karieri. Kako bi se med seboj primerjali ustvarjanje glasbenih besedil in literarnega teksta? Kaj je svoboda pri enem in omejitev pri drugem?
Predin: Gre za dve diametralno nasprotni obliki literature. Pri pisanju besedila za avtorsko skladbo je avtor tematsko ujet v žanr, glasbeno pa v melodijo, ritem in aranžma. Na voljo ima približno petdeset besed, ki jih mora osmisliti v različne rime ujete sporočilne povedi. Pri romanu pa se avtorju ponuja neskončna svoboda v izboru teme, v izbiri načina pripovedovanja in še poljubna količina besed. Nobelova nagrada za literaturo, podeljena kantavtorju Bobu Dylanu, me je dokončno opogumila, da tekstopisca v sebi iz verzov napotim v prozo. Najprej sem pisal dnevnike in potopise, potem anekdote in kolumne in nazadnje še kratke zgodbe kot dobrodošel trening za roman.

Bukla: Malce zagonetnega naslova romana ne bova razkrila, naj to slast prepustiva bralcem, a seveda je na mestu vprašanje: je bila prej romaneskna zgodba ali njegov naslov? Ali, še drugače: kako ste domislili vsebino svojega romana in pa tudi njegovo strukturo?
Predin: Istočasno z naslovom se mi je utrnila tudi ideja o zgodbi. Potem sem si domislil strukturo, ogrodje in posamezna poglavja in na koncu še nagovore. Nato se mi je pisanje za nekaj časa ustavilo. Sin Andrej, ki je že izkušen pisatelj, mi je priporočal, da naj vseeno pišem naprej, saj mi bodo liki, ki jih ustvarjam, kmalu sami povedali, kako naprej. In res, pisanje je postalo užitek.

Bukla: Zgodba se odvija dvotirno, ena nit v času turških vpadov in od tam naprej, druga večino dvajsetega stoletja do danes. Zakaj so se vam turški vpadi zdeli tako pomemben del naše zgodovine, da ste tu začeli popis življenja svojih likov?
Predin: Takrat se je enostavno vse skupaj začelo. Dušino srečanje s Turki je sprožilo zgodbo in povezalo junake v današnji čas, jaz sem pa pazil, da skozi stoletja pripeljem še prstan, zelene oči in da na koncu pojasnim pomen naslova romana.

Bukla: Iz vaše zgodbe lahko izpeljem ugotovitev, da nam gre bistveno bolje kot pred pol tisočletja: takratna ženska junakinja je bila obsojena na kratko in trpeče življenje, mlada sedanja junakinja je v povsem drugačnem položaju. Bi se strinjali s tem, da gre za optimističen roman in tudi pogled na naše sedanje življenje?
Predin: Strinjam se. Roman se zaokroži z optimizmom, ki ga pa pripovedovalec nikomur ne vsiljuje. Tako kot bralcu ne ponuja svojih političnih prepričanj in ga ne utruja s kakršnokoli ideologijo.

Bukla: Zgodbo podajate v toboganskem ritmu in z mnogimi preobrati, tako da je dobro, da se bralec na kakega protagonista ne naveže premočno, saj ta lahko hitro izgubi glavo: lahko ga pomendra konj ali pa se kako drugače smrtno ponesreči. Ste se zavestno odločili za to, da boste na prvo mesto postavili zgodbo, povzdignjeni literarni stil pa pustili bolj v ozadju?
Predin: Izbral sem si način pripovedi, ki značaje in okoliščine dogodkov najraje opisuje v dialogih protagonistov. Ko junaka izoblikujeta sporočilo, namenoma hitro zaključim in osmislim povedano s kratkimi, skoraj dokumentarističnimi opisi. Takšni se mi zdijo bolj dramatični, podobni filmskemu jeziku, v katerem z rezi med prizori in sekvencami gledalca, v romanu pa bralca namenoma zapeljem v presenečenje. Povzdignjen literarni stil bi v Mongolskih pegah zaviral ritem pripovedi. Zanj bo več prostora v naslednjem romanu.

Bukla: Poželenje, spolnost, ljubezen, prepovedana strast, posilstvo, celo pedofilija in njena obsodba so pomembna gonila ne samo življenja vaših likov, temveč tudi celotne pripovedi. Se vam zdi, da je »moderni« človek postal bolj racionalen ali previden v teh rečeh ali spolni gon tudi danes še prevzame nadzor v pomembnih trenutkih in ključno zaobrne življenja?
Predin: Človekove življenjske usode se skozi stoletja niso spremenile. Posamezniki so še vedno enako krvavi pod kožo. Namesto da bi se borili za svojo ljubezen, se velikokrat zaradi najrazličnejših okoliščin, ki jih v njihovem bistvu tudi tehnološki napredek ni spremenil, prestrašijo in se predajo vsakokratnim družbenim normam. Spolnost je raketa, s katero letimo skozi vesolje svojih čustev in medsebojnih odnosov. Vsak je lahko astronavt, samo strah je treba pravočasno pregrizniti.

Bukla: Iz romana je razvidno, da verjamete v moč genetike ter njeno prenašanje lastnosti iz roda v rod. Tudi (nekateri) vaši otroci se ukvarjajo s kulturo, bodisi z glasbo ali pa literaturo in knjigami. Kak­šno vlogo so imele knjige v vašem družinskem življenju in pri njihovi vzgoji ter odraščanju?
Predin: Veliko. Od prvih slikanic, otroških pesmic, preko mladinske do slovenskih klasikov in svetovne literature. Vsi so zrasli ob Mehurčkih in Sapramiški, ob Robinu Hoodu in Harryju Potterju in preko Hesseja, Bukovskega, Camusa in Vonneguta prišli do Dostojevskega, Pamuka in Marqueza.

Bukla: Kot slišim, ste se že lotili pisanja naslednjega romana. Zakaj tako hitro? Ali k temu prispeva tudi sedanje stanje, ko glasbeniki zaradi varnostnih ukrepov veliko teže kot običajno nastopate pred živim občinstvom in vam ostaja več časa?
Predin: Tudi to. Ampak glavni vzrok, da sem že sredi postavljanja nove zgodbe, je v tem, da sem z oddajo Mongolskih peg v lekturo in tisk v sebi začutil luknjo, ki sem jo enostavno moral čimprej zapolniti z novo zgodbo. Zdaj sem spet srečen in zadovoljen.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...