Jesenska negotovost
Pandemija koronavirusa je zadnje pol leta temeljito pretresla mnoge vidike našega vsakdanjega življenja in močno vplivala na številne (kulturne) dejavnosti, med katerimi se je znašla tudi knjižna. Če ste avtor ali založnik, ste imeli (med drugim) v tem času precej omejene možnosti za neposredno promoviranje knjig (spoštovanje varstvenih ukrepov je privedlo do resnega omejevanja udeležencev kulturnih prireditev v notranjih prostorih pa tudi zunaj), če delate na področju knjigarniške prodaje, ste morali pri svojem delu vključiti veliko novih varovalnih dejavnikov, prav podobno pa velja tudi za knjižnice, ki so morale pri svojih vsakodnevnih opravilih nanizati številne dodatne ukrepe. Tudi bralci in kupci knjig so morali pokazati nekaj več iznajdljivosti, če so želeli priti do novega branja.
Seveda je vse to vplivalo tudi na poletno knjižno produkcijo in njen obseg. Korona je na poseben način spodbudila avtorsko ustvarjalnost in tako smo do zdaj dobili že kar nekaj domačih novitet s to tematiko (tu izstopata knjigi Breze Aleša Bergerja in Karantena. Rim. Janka Petrovca). Obenem pa so nekatere založbe precej zmanjšale obseg izdajanja načrtovanih knjig in ga sprva prestavile s pomladi na jesen, zdaj pa je že jasno, da bo kar nekaj knjižnih naslovov prestavljenih na prihodnje leto ali še kasneje. Še najbolj se je to poznalo pri spomladansko-poletni leposlovni produkciji, saj je v primerjavi s prejšnjimi leti izšlo precej manj romanov.
Nenačrtovani zadržki pandemije so sprostili ustvarjalnost in prilagodljivost tudi v založništvu. Pojavili so se novi knjižni sejmi tako na spletu kot na novih fizičnih mestih, kar se lepo nadaljuje tudi v letošnjo jesen. Tradicionalno največji knjižni dogodek, novembrski knjižni sejem v Cankarjevem domu, naj bi bil izpeljan v drugačnem formatu in z različnimi prilagoditvami. Intenzivirala se je spletna prodaja knjig, ki je vzpostavila novo vez med knjigarji in njihovimi kupci. Pojavili so se novi prodajni modeli, kot je denimo Knjiga meseca, ki predstavljajo bolj tesno razmerje med založnikom in bralcem. Pojavile so se tudi nove pobude v zvezi s promocijo bralne kulture.
Vse to kaže, da bo knjižna pokrajina, četudi spremenjena in prilagojena, (pre)živela še naprej. Kako živahno in kako obsežno bo to življenje, pa bo seveda odvisno tudi od tega, kako omejeno bo naše družabno življenje potem, ko nas bodo nižje jesenske temperature spet pregnale nazaj v zaprte prostore, kjer bodo vsekakor drugačne omejitve kot pri druženju na prostem.
Pri tem je seveda zelo pomembno, koliko razumnosti bodo v tej situaciji med zagotavljanjem varnega življenja na eni strani in čim bolj normalnega delovanja na drugi ohranili tisti, ki odločajo o omejevalnih ukrepih. Pri knjigah kot delu kulturnega življenja družbe je seveda ključno, da se – podobno kot pri predstavah, koncertih, razstavah itn. – ohrani čim bolj normalno stanje, ki omogoča nadaljevanje dela na tem področju. Jasno je, da bo posamezniku v družbi uspelo povsem eksistenčne reči zadovoljiti na tak ali drugačen način (torej nabava osnovnih potrebščin za življenje, od hrane in oblačil naprej). V precej drugačni situaciji in bolj pod vprašajem pa so manj obvezne, a za civilizirano življenje enako pomembne vsebine, kamor seveda spada tudi kulturno udejstvovanje na raznih področjih, tudi knjižnem.
Prihajajoča jesen je gotovo eno od najbolj negotovih obdobij, s katerim se soočamo v zadnjem času, morda vse od osamosvojitve naprej. Po karantenski pomladi, ko so se za dva meseca zaprle knjigarne in knjižnice, je za nami relativno sproščeno poletje, ki je šele ob koncu namignilo na negotovo prihodnost, ki jo lahko prinese pandemična jesen. Ne glede na to, da z virusom sobivamo že skoraj pol leta in da sta za nami že prvi val ter začetek drugega, v resnici ne vemo, kakšno bo naše življenje naslednjega pol leta, ko ga bodo krojili krajši dnevi in nižje temperature.
Kar lahko naredimo kot posamezniki, je torej to, da se aktivno odzovemo na pobude, ki jih bodo v naslednjih tednih in mesecih s svojimi knjigami pripravili vsi tisti ustvarjalci in založbe, ki smo jih spremljali že doslej. Po desetletnem krčenju na področju izdajanja knjig je epidemija v letošnjem letu že precej vplivala na slovensko knjižno pokrajino in obstoječe trende še pospešila. Gotovo bo vplivala tudi naprej.
Seveda pa ni nujno, da bo vpliv epidemije na knjige samo negativen. Spremenjeno življenje zadnjega pol leta je pri marsikom razkrilo notranjo potrebo po tem, da več časa preživi s knjigami in da si priskrbi kako noviteto več kot doslej. Knjige so se v kriznem času pokazale kot pomembne sopotnice pri usmerjanju ne samo lastnih misli, temveč tudi lastne bivanjske barke. Tako lahko ta uvod v knjižno jesen sklenem z zmerno optimističnim stavkom: korona je med drugim pokazala tudi, da imajo knjige večjo vrednost, kot smo mislili doslej.