Kdaj je knjiga most med kulturami?
Ko smo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik leta 2013 snovali nabavno politiko, smo napravili demografsko analizo našega okolja. Ta je pokazala, da število občank in občanov iz tujine narašča. V pogovoru s tedanjo direktorico Zasebnega vrtca Zarja Jelko Golob se je razkrilo, da je v njihov vrtec vključenih kar nekaj otrok Neslovencev, katerih starši prosijo za nasvete glede jezikovne in knjižne vzgoje. Vrtec Zarja in knjižnica smo takrat že uspešno sodelovali s premično zbirko knjig za otroke, zaposlene in starše. Odločili smo se, da bomo skupaj izvedli projekt, s katerim bomo spodbudili medkulturni dialog, jezikovno ozaveščenost in bralno kulturo; poimenovali smo ga Jezik: moj, tvoj, naš.
Projekt smo vodile Jelka Golob v vrtcu, v knjižnici pa Duška Težak, ki ima sama priseljensko izkušnjo, ter Breda Podbrežnik. Te cilje smo uresničevali (in jih še) z medkulturno knjižnično zbirko, v vrtcu pa s premično knjižno zbirko v jezikih narodov nekdanje Jugoslavije. Pridobivanje gradiva se je izkazalo za težjo nalogo, kot smo pričakovali. Vendar smo se povezali z veleposlaništvi in ambasadami, nekaterimi posamezniki in založbami, da smo lahko z darovi ali nakupi pridobili knjige v jezikih narodov s področja nekdanje Jugoslavije. Med darovalci je tudi pesnik Josip Osti, ki nam je daroval veliko knjig iz svoje zasebne zbirke, njegov prispevek pa je dragocen tudi v simbolnem pomenu, saj je pesnik zgled za uspešno medkulturno sožitje. Medkulturna zbirka v knjižnici vsebuje 1550 knjig različnih vsebin za odrasle in otroke.
Na mnogih dogodkih smo pripravili medkulturni program, z recitacijami, petjem, pripovedovanjem pravljic ali z glasbo so nastopili otroci priseljencev, priseljenci s Kosova, Bolgarije, Bosne, Makedonije in od drugod pa tudi nekateri uveljavljeni avtorji, na primer Josip Osti in Ismet Bekrić. Z dogodki smo promovirali zbirko, medkulturni dialog, predvsem pa smo z njimi želeli vključiti priseljence v kulturni vrvež.
Organizirali smo tudi nekaj strokovnih posvetovanj o medkulturnosti v knjižnicah, šolah ter vrtcih. S projektom smo seznanjali tudi strokovno javnost na različnih srečanjih in posvetovanjih, skrbeli pa smo tudi za medijske odmeve.
Posebej pa je treba omeniti, da v okviru projekta Jezik: moj, tvoj, naš poteka brezplačno učenje slovenščine za tujce. Udeležujejo se ga priseljenci in priseljenke s Kosova, iz Bosne, Srbije. Makedonije, Irske, Filipinov, Anglije, Brazilije … Na začetku je slovenščino učila Špela Lamut, zdaj pa že nekaj časa Erika Poljanšek. Tako smo spoznali, da je naša skupnost sestavljena iz pisanega mozaika različnih kultur. V okviru projekta Libraries 2020: knjižnice povezujejo – vloga knjižnic na področju socialnega povezovanja so bili v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic izmerjeni učinki aktivnosti učenja slovenščine za tujce. Ugotovili smo, da udeleženke obvladajo pogovorno slovenščino, zmožne so urejati praktične zadeve (uradi, zdravnik, roditeljski sestanki, trgovine …), bolje poznajo okolje, kjer živijo. Te učinke smo izmerili za albanske ženske, ki so tvorile eno od skupin učenja slovenščine. Na YouTubu je dosegljiv posnetek, ki priča o tem: https://www.youtube.com/watch?v=gnUP1mpwzCY
Zasebni vrtec Zarja in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik sta za skupni projekt Jezik: moj, tvoj, naš, prejela posebno priznanje na mednarodni konferenci PlurAlps 2018, ki je maja 2018 potekala v Torinu (Pluralism in Alpine regions Migration as an opportunity for social and economic innovation). Projekt PlurAlps je mednarodni projekt za območje Alp in je namenjen sprejemanju priseljencev, krepitvi socialne kohezije in zmogljivosti gorskih in obrobnih alpskih občin. Slovenski partner tega projekta je Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Leta 2019 je bila občina Kamnik izbrana kot partnerica za izvajanje pilotnih aktivnosti v okviru projekta PlurAlps. V pilotne aktivnosti je bila poleg Zasebnega vrtca Zarja in Kotlovnice vključena tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Tudi s sredstvi tega projekta smo obogatili našo medkulturno zbirko in izvedli posvetovanje ter kulturni dogodek. Zadovoljni smo, da so projektni partnerji in različne inštitucije medkulturno zbirko, torej knjigo, prepoznali kot enega od načinov vključevanja v družbo in povezovanja.
Tudi knjiga je most med kulturami.