Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Urednikov uvodnik

Knjiga vs. korona

Samo Rugelj, Bukla 154, Bukla 154

Knjiga vs. korona

Ko so sredi letošnjega marca zaradi pandemije z odlokom zaprli knjižnice in knjigarne, je marsikoga, ki živi od knjig in za knjige, temno spreletelo, saj se je naenkrat znašel v povsem nemogoči situaciji, ko ni imel več možnosti po standardnih distribucijskih in prodajnih poteh ustvarjati prihodkov z izdanimi knjigami. A kot življenje vedno najde pot, jo je do neke mere našlo tudi »ljudstvo knjig«, ki je v naslednjih mesecih iznašlo nekaj novih načinov, kako v spremenjenih razmerah knjige približati bralcem in kupcem. Na kronološki način tu opisujem tri primere, ki sem jih v zvezi s tem opazil v zadnjih mesecih.

Nove oblike knjižnih sejmov
Seveda je bilo ves čas karantene vseeno možno priti do knjig, tako po spletu kot na nekaterih neknjigarniških lokacijah, ki so obratovale tudi v tem času. Vendar pa se je kmalu pojavila potreba, da bi bile knjige dostopne še kako drugače. V tem smislu se je t. i. Sejem s kavča, ki je na spletni platformi združeval (sejemsko) predstavitev različnih knjižnih založb s kulturnim in prodajnim programom, izkazal kot posrečen hibrid med klasično ponudbo spletnih knjigarn in sejemskim dogodkom. Temu spletnemu sejmu so potem sledili še drugi (denimo Liber.ac.) in pokazali, da je (spletno) knjižno publiko mogoče nagovoriti na nove in inovativne načine.
Ko se je karantena vsaj malo sprostila, je bilo na hitro in brez odvečnega kompliciranja organiziranih kar nekaj knjižnih sejmov na prostem (v Ljubljani je to naredila Ljubljana, Unescovo mesto, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in številnimi založniki), ki jih lahko štejemo za nekakšen odgovor na dolgo zaprte knjigarne in potrebo založnikov, da zopet pridejo v stik s svojimi kupci in bralci. Hkrati so bile posebne akcije deležne tudi same knjigarne.

Vrnitev napisanih
Dolgo, predolgo, skoraj deset let od začetnih pobud, smo čakali na usklajeno, multimedijsko, vsaj mesec dni trajajočo kampanjo, ki bi spodbujala (na)kupovanje knjig. Dobili smo jo v dobro izvedeni akciji s posrečenim skupnim naslovom Vrnitev napisanih, ki je imela v režiji Javne agencije za knjigo Republike Slovenije vse, kar imajo profesionalno zastavljene marketinške kampanje: televizijske spote s prepoznavnimi knjižnimi akterji od knjižnih ustvarjalcev Vesne Milek, Tadeja Goloba, Dušana Šarotarja pa do vodje največje slovenske knjigarne Katarine Modic in glasbenega virtuoza Vlada Kreslina, tiskane oglase, velike plakate, oznake na vhodih knjigarn in knjižne kazalke ter tudi posebno številko Bukle, ki je izšla v kar 65 tisoč izvodih in bila za zaključek akcije sredi junija priložena trem slovenskim dnevnim časopisom, ki knjigam tudi sicer posvečajo največ ­pozornosti.
Dobri odzivi na to akcijo so še posebej dragoceni zato, ker je bila kampanja izdelana v skoraj nemogočih (post)karantenskih razmerah, in to zgolj v nekaj tednih, pri tem pa gre izpostaviti, da se je marsikateri sodelujoči, tako ponudniki oglasnega prostora kot nastopajoči, zelo spodbudno odzval, stopil organizatorjem naproti in poskrbel za še večji oglaševalski učinek kampanje, njeno vidnost in prepoznavnost. Samo želimo si lahko, da se bodo tovrstne akcije, ki opominjajo na vrednost knjig v sedanjem, (pop)kulturno vse bolj degradiranem slovenskem kulturnem prostoru, nadaljevale tudi naprej. K obstoju knjig in knjižnega trga pa bi gotovo lahko pripomogli tudi novi poslovni modeli, ki knjige približajo svojim uporabnikom še z drugačne plati. Sem spadajo tudi t. i. knjižni naročniški modeli.

Knjiga meseca
Ko je pred pol leta izšla knjiga Krčenje, sem na koncu pripravil sedemnajst razlogov, kako okrepiti slovensko knjigo, vendar med njimi nisem omenil vzpostavljanja novih tržnih modelov zanjo. Spomnimo se lahko, da smo zadnje prelomne prodajne modele v zvezi s knjigo v Sloveniji dobili že pred skoraj petnajstimi leti, ko so časopisne hiše spomladi leta 2004 pokazale, da je mogoče knjige prav dobro prodajati tudi ob časopisih na neknjigarniških lokacijah, čemur so potem kmalu sledile tudi klasične knjižne založbe, ki so v naslednjem obdobju – predvsem s ponudbo broširanih knjig po nižji ceni – močno razširile svojo ponudbo izven knjigarn.
Pred nekaj leti se je v Sloveniji rodil še knjižni projekt Mali junaki s personalizirano ponudbo knjig, ki se je potem razširil po svetu, vendar je namenjen le najmlajšim bralcem. Neposreden in trajen stik tudi z odraslim bralcem pa je prav nedavno pri nas začel iskati knjižni projekt Knjiga meseca, ki so ga spomladi pripravili pri založbi Učila, njegovo bistvo pa je – po prirejenem tujem naročniškem modelu – vzpostaviti naročnino na knjige določenega tipa (bio­grafije, žanrske knjige, aktualne teme, otroške knjige), pri čemer prejemnik poleg naročene knjige v škatli vsak mesec prejme še nekaj drugih (knjižnih in drugačnih) darilc, ki mu polepšajo čas do naslednje pošiljke. Samo upamo lahko, da se bo ta knjižna zgodba prijela tudi pri nas in da se je bo lotil še kdo, saj gre za unikaten način povezovanja založbe s svojim končnim kupcem in nekakšen nasledek nekdanjih direktnih prodajnih poti za knjige in klasičnih klubov.
Lansirati take in podobne projekte v času, ko se mnogi založniki sprašujejo, za koliko bo treba – zaradi postepidemičnih učinkov – morda zmanjšati knjižno produkcijo, je obenem najboljši odgovor na to, kaj delati v času virusne (post)krize, ki je prizadela vse vidike našega življenja: treba je spremeniti pogled na obstoječo knjižno krajino in se delovanja v njej lotiti na izviren način.
Poletje – sicer precej drugačno od lanskega – je tu. Vzemite od njega, kar vam ponuja. Naj dobra knjiga v prijetnem hladu ne bo predaleč stran od vas. Srečno!


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...