Knjižni dar Celovške Mohorjeve za leto 2019
Celovška Mohorjeva, naslednica leta 1851 ustanovljenega Društva svetega Mohorja, je leto pozneje, 302 leti po Trubarjevih prvih slovenskih knjigah, postala prva slovenska založba. Vojne in politični pritiski so jo razcepili, niso pa pretrgali izdajanja koledarjev in poučnih knjig za slovenske bralce, ki so se po razpadu habsburške monarhije pred sto leti znašli v treh državah. Po drugi svetovni vojni v Celovcu obnovljena matična hiša je najprej obudila tradicijo Knjižnega daru, ki ga ob številnih drugih zahtevnejših izdajah v slovenskem in nemškem jeziku pripravlja še danes. Ker so njihovi naročniki in bralci predvsem Slovenci na avstrijskem Koroškem, ostajajo v ospredju teme, zgodbe in osebnosti iz okolja, v katerem živijo kot manjšina, ter rojaki kmalu čez mejo. Komplet koledarja, pratike in večernic je na prodaj za 36 €. Knjižni dar tradicionalno prinaša tudi večerniško branje, ki pa v novejšem času ni več tako poudarjeno lahkotno, kot je bilo praviloma v preteklosti. Večernice za leto 2019 so življenjepis Pisatelj Karel Mauser izpod peresa Franceta Pibernika.
Koledar 2019
urejanje: Karl Hren, Hanzi Filipič
Mohorjeva Celovec, 2018, m. v., 168 + 32 str., 18 €
Koledarskemu delu s podatki o Luni in Soncu ter z napovedmi nedeljskih evangelijev na prvih straneh sledi, kot po navadi, pestra vsebina, ki lahko zadovolji širok razpon pričakovanj bralcev. Prispevkov je toliko in s tako različnih področij, da uvodničar Karl Hren kot sourednik koledarja in eden od direktorjev Družbe opozori le na najtehtnejše med njimi. Prvi razdelek, Koroška, se začne s predstavitvijo Tischlerjeve nagrajenke Lenčke Kupper in z zapisom o živahnem utripu v župniji Bilčovs ter med drugim nadaljuje z arheološkim nahajališčem na Gori sv. Heme. V razdelku Zgodovina je širše zanimiva zlasti študija Andreja Rahtena o diplomatski izkušnji slovenskih duhovnikov na pariški mirovni konferenci. V razdelku Človek, narava, zdravje se vrstijo prispevki o ultramaratonu, zeleni kozmetiki ter o rjavem medvedu in modrasu. Četrti razdelek že z naslovom Pisano branje napoveduje različne kulturno zgodovinske in spominske teme, med znamenitimi osebnostmi pa so predstavljeni zdravnik Karol Pečnik, duhovnik in čebelar Janez Sumper, bukovnik Andrej Schuster Drabosnjak, skladatelj Oskar Dev in literat Anton Koder. Sledita spominski govor Valentina Inzka ob slovesu od mame Marinke Inzko in zapis o kanadskem rodoljubu in dobrotniku koroških Slovencev Francu Osredkarju. Koledar sklepajo poročila vodij vseh treh Mohorjevih o njihovem delu v letu 2018 ter predstavitev knjižnega programa in ponudbe celovške založbe za obdobje 2018/19.
Pratika 2019
urejanje: Marija Sitter, Franc Kattnig
Mohorjeva Celovec, 2018, m. v., 160 str., 6 €
Žepni format priljubljene Pratike omejuje obseg in delež ilustracij, ne pa tudi raznovrstnosti prispevkov v njej. Običajnemu koledarskemu delu s koristnimi dodatki, kot sta Herschlov vremenski ključ ter seznama praznikov v Avstriji in Sloveniji, sledi uvodnik direktorjev celovške Mohorjeve, Karla Hrena in Franca Keliha, ter govor Janka Krištofa na poslovilni slovesnosti škofa Alojza Schwarza. Na 170-letnico smrti Franceta Prešerna v prihodnjem letu se navezujeta zapisa že pokojnih Fabjana Hafnerja in Marije Inzko, ki je obudila spomin na odkup pesnikov rojstne hiše. Sledijo – s »predahi« z izbranimi verzi – prispevki o dvojezičnosti v Celovcu in na Koroškem, opozorila na pomembne dosežke in obletnice uglednih ustvarjalcev ter poslovilni zapisi v spomin na še štiri v zadnjem letu preminule za koroško kulturo pomembne osebnosti, Ericha Prunča, Marinko Inzko, Ani Petek in Lučko Jenčič. Druga polovica pratike je bolj vedra in kratkočasna, za kar ne skrbijo le šaljive drobtinice na koncu, temveč tudi poučni sestavki o prehrani, gojenju paradižnikov v visokih gredah, o zdravju in boleznih, avtomobilizmu, čebelah, kruhu ter nazadnje o Ivanu Cankarju oziroma Tischlerjevi nagradi, ki jo je na govorniškem natečaju za svoja razmišljanja o pisatelju prejel Luka Podlipnik.