Ljubezen na prvi pogled
»Vsi pripovedujemo zgodbe, vsak človek je po svojih močeh pripovedovalec zgodb.« Tako je Goran Vojnović ob predstavitvi Fige, svojega tretjega v italijanščino prevedenega romana All'ombra del fico (Keller, 2023), ki jo je 17. maja 2023 organizirala ga. Odinea Zupin v tržaški knjigarni Minerva, zaključil svoj odgovor na vprašanje moderatorja Dušana Jelinčiča »Kje je torej podobnost med filmom in literaturo?«.
»Film in književnost govorita zelo različna jezika, vendar oba pripovedujeta zgodbe, in nekdo, ki je tako kot jaz filmski ustvarjalec in pisatelj, izkoristi priložnost, da pripoveduje zgodbe na oba načina, z literaturo, ki pušča veliko prostora bralčevi domišljiji, in s podobami, ki očarajo prav s tem, da pokažejo vse tisto, česar besede ne morejo izraziti.«
Nato je dodal: »Vsi pripovedujemo zgodbe, vsak človek je po svojih močeh pripovedovalec zgodb.«
In nenadoma sem se znašla desetletja nazaj, ko je Italo Calvino leta 1964 v predgovoru k svoji knjigi Pot v pajkovo gnezdo (1947) ugotavljal, da je po koncu druge svetovne vojne »prerojena svoboda govora za ljudi najprej pomenila željo po pripovedovanju«. Vsi so pripovedovali o dogodkih, ki so jih doleteli: »Sivina vsakdana se je zdela kot nekaj iz druge dobe; gibali smo se v raznobarvnem vesolju zgodb.«
Zato sem si rekla: tudi jaz bom pripovedovala zgodbo. In kot Woody Allen, ki na Manhattnu prijatelju Yalu, ki mu očita, da je moralističen in da se počuti nad vsemi, kot da bi bil Bog, odgovarja z besedami: »Po nekom se vendar moram zgledovati,« bi to zgodbo naslovila: (…) mladostni portret.
Morda bom to zgodbo nekega dne povedala, kdo ve. Toda danes raje nekaj besed o mojih prevodih slovenske literature v italijanščino ter o odzivih nanje.
Glede uspeha v Italiji naj zadošča, če povem, da vse prevedene knjige uživajo obsežen in brez izjeme pohvalen odziv v tisku. Vsaka knjiga ima veliko recenzij, ki prevod soglasno dobro ocenijo. Literarni kritiki se pogosto niti ne zavejo, da berejo prevod: in prav to je največje priznanje za tiste, ki so delo prepeljali od enega do drugega brega. Tudi prodaja v mnogih primerih pripelje do ponatisov.
Kar zadeva promocijo, si je denimo založba Forum zelo prizadevala, da bi romana Gorana Vojnovića Cefuri raus! in Jugoslavia, terra mia (literarna nagrada Latisana 2018) pripeljala na najpomembnejše knjižne sejme ter literarne in zgodovinske festivale (npr. èStoria v Gorici), pa tudi pridobila intervjuje z avtorjem in z mano kot avtorico prevoda, opomb in spremne besede. Skratka, vrtiljak raznovrstnih predstavitev, povezanih tudi s predvajanjem filmov (npr. Čefurji raus! v Vidmu). Tudi založba Ronzani je organizirala številne pomembne priložnosti za srečanja in predstavitve z avtorjem in prevajalko. Založbi Voland in Keller imata drugačen pristop (predvsem z recenzijami v tisku in udeležbo na enem večjem festivalu), a prav tako z odličnimi rezultati pri prodaji in ocenah. Lansiranje Vojnovićevega romana All'ombra del fico na knjižnem sejmu Testo v Firencah je na knjigo in njenega avtorja usmerilo pozornost najpomembnejših medijev, v ugledni tedenski prilogi Robinson (La Repubblica) pa so laskavo ocenili tudi prevod.
Ob vsaki predstavitvi (od leta 2015 do danes sem jih doživela ogromno) je vedno ganljivo in spodbudno opazovati pozornost, radovednost in naklonjenost italijanske javnosti do slovenske literature.
Deus ex machina mojih prvih srečanj in spoprijemov s svetom prevajanja iz slovenščine je bil pesnik Marko Kravos; njemu dolgujem tako Tantadruja kot Martina Krpana. Na začetku tretjega tisočletja pa stoji moja nenadna zaljubljenost v tekst, ki me je takoj prevzel s svojim galopirajočim ritmom in zvočnim ozadjem neobstoječega jezika: Čefurji raus! To je bila miłość od pierwszego wejrzenia, »ljubezen na prvi pogled«, kot se glasi naslov pesmi Wisławe Szymborske, katere verzi govorijo: »Vsak začetek je res le nadaljevanje / in knjiga dogodkov / je vedno na pol odprta.« Tako se je začelo »Vojnovićevo« obdobje s prvima dvema romanoma, ki ju je Forum pogumno objavil in na široko promoviral in ki jima bo letos sledila še Vojnovićeva knjiga esejev Zbiralec strahov. Medtem je založbi Keller uspelo bliskovito pridobiti pravice za Vojnovićev četrti roman Đorđić se vrača.
Tudi drugih prevodov je bilo veliko. Podobno kot je Keller leta 2021 odkril Panoramo Dušana Šarotarja, je Ronzani odkril Tadeja Goloba in njegovo serijo o Tarasu Birsi, ki jo namerava po prvih dveh izdajah (Jezero in Leninov park) nadaljevati. Hkrati so se zgodili še Pianistov dotik Mirta Komela, ki sem ga prevedla za založbo Carbonio, Menuet za kitaro Vitomila Zupana, Mazohistka Katje Perat in Filio ni doma Berte Bojetu za založbo Voland ter Nož in jabolko Ivanke Hergold (za katero se založba še išče), za EST/ZTT pa sem prevedla Matični vosek Marka Kravosa, knjige za otroke in druge knjige. V zadnjih letih se zdi, da se poleg založb, ki imajo korenine na območju Furlanije - Julijske krajine, tudi založbe v Milanu, Rimu in drugje v večjem številu odpirajo literaturi nekdanje Jugoslavije (ne samo, ampak zagotovo tudi Slovenije).
Ko gledam v prihodnost, sanjam o novi, popravljeni izdaji Tantadruja, o prevodu romana Kaplan Martin Čedermac Franceta Bevka (za namig se zahvaljujem prof. Marii Bidovec), o Levitanu Vitomila Zupana ... Knjiga sanj bi se lahko še nadaljevala.
Ob tem bi se nazadnje rada zahvalila vsem, ki si prizadevajo, da bi v Italiji širili informacije o razpisih Javne agencije za knjigo RS in da bi prevedena dela prišla v stik z italijanskimi bralci: Veleposlaništvu RS v Rimu, univerzitetnim predavateljicam, zlasti Sanji Pirc, Poloni Liberšar in Martini Kafol, Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, italijanskim in slovenskim založbam ter Društvu slovenskih književnih prevajalcev – in žal gotovo izpuščam še druge pomembne institucije in imena.
Patrizia Raveggi, prevajalka slovenske književnosti v italijanščino, je letošnja prejemnica Lavrinove diplome – priznanja, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za izstopajoč opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za poseben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini.