Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Mestna knjižnica Ljubljana

Slovenski knjižnično-muzejski Mega kviz 2019/2020 – 14. cikel: vodnik po sledovih besed

Kristina Picco, Bukla 150, 11. 9. 2019

Slovenski knjižnično-muzejski Mega kviz 2019/2020 – 14. cikel: vodnik po sledovih besed

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije in v letošnjem letu tudi z Mestnim muzejem Ljubljana.

S ciljem spoznavanja naravne in kulturne dediščine želi kviz k reševanju pritegniti čim širšo populacijo otrok, vključuje se v medpredmetno povezovanje ter spodbuja branje poučnih knjig in obisk kulturnih ustanov. Projekt poteka v šolskem letu od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.

S 14. ciklom MEGA kviza se selimo v Mestni muzej Ljubljana, tokrat bo naša osrednja tema knjiga in zgodovina njenega nastanka in razvoja od najstarejših ohranjenih sporočil, jamskih slikarij pa do modernih elektronskih naprav, na katerih lahko beremo knjige.

Kviz pripravljamo ob občasni razstavi Knjiga. Znanje. Razum. Mest­nega muzeja Ljubljana, s predstavitvijo obdobij, ki so bila ključna za razvoj slovenske pisane in tiskane besede ter slovenskega jezika, s poudarkom na središčnem prostoru dogajanja, Ljubljani.

Otvoritev nove sezone kviza bo v ponedeljek, 21. oktobra 2019, ob 10. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana. Predstavili bomo letošnji cikel kviza in si ogledali razstavo Knjiga. Znanje. Razum.

MEGA kviz lahko rešujete od 21. oktobra 2019 do 15. maja 2020 na
www.megakviz.si.

V šolskem letu 2019/2020 so v MEGA kviz uvrščeni naslednji vsebinski sklopi:

Pišem, da ne pozabim
Med vsemi bitji je človek edini, ki za sporazumevanje uporablja pisavo. Najstarejša ohranjena sporočila so jamske slikarije, ki predstavljajo prvo obliko beleženja človekovih misli. Poenostavljene slike, ki jih imenujemo piktogrami, v komunikaciji poznamo še danes. Pomislimo na prometne znake in različne simbole, ki jih uporabljamo dnevno. Iz piktogramov so se razvile nekatere najstarejše pisave, na primer klinopis in hieroglifi. Danes ljudje uporabljamo celo vrsto najrazličnejših pisav, vsaka ima svoja pravila, ki se jih je treba naučiti. Veste, katero je najstarejše besedilo z območja današnje Slovenije?

Ne piše se le na papir
V sodobnem svetu moderne tehnologije se pisanje na papir včasih zdi skoraj eksotično dejanje. Si predstavljate, kako bi se marsikdo začudil, če bi mu za pisalno podlago ponudili želvji oklep, živalsko kožo ali voščeno tablico? Človek je skozi zgodovino pisal na najrazličnejše naravne materiale; izdelava papirja iz lesovine je relativno nova iznajdba. Lahko pa bi rekli, da je razvoj pripomočkov za pisanje sklenil krog: začelo se je s prsti in danes se s prsti končuje. Le podlaga je bila včasih skala, danes pa so to zasloni na dotik.

Od rokopisa do tiska
Izdelava knjige je bila včasih nepredstavljivo zahtevno opravilo. Dandanes ne pomislimo več, da so knjige pred izumom tiska razmnoževali s prepisovanjem in ročnim šivanjem in da je izdelava enega izvoda trajala tudi pol leta. Tisk je omogočil revolucijo na tem področju. Z izumom Johannesa Gutenberga je bila knjiga tiskana v več izvodih v enem samem dnevu. Posredno pa je tisk prispeval k hitrejšemu širjenju in lažji dostopnosti informacij. Kljub vsemu pa je bila pismenost še več stoletij dostopna le premožnejšim moškim. Si danes lahko predstavljamo, da večina otrok ne bi hodila v šolo? Z izumom tiska smo Slovenci dobili prve knjige v slovenskem jeziku in temelje za njegov razvoj, v Ljubljani je pod vodstvom tiskarja Janža Mandelca svoja vrata odprla prva tiskarna na območju današnje Slovenije.

Knjige so zakladi
Morda se na prvi pogled ne zdi tako, a knjige so prave zakladnice, ki bogatijo naše znanje in notranji svet, v njih je shranjena zgodovina in so zabeleženi spomini. Kulturno, duhovno in znanstveno vrednost knjig so cenili že v starem veku, ko so nastale prve knjižnice. Te so bile sprva zasebne in v lasti mogočnih vladarjev. Zaradi svojega vpliva na ljudi so marsikatere knjige ali cele zbirke v različnih obdobjih doživele uničenja. Zato so nekatera knjižna dela, ki nam jih je uspelo ohraniti do današ­njih dni, dragocenosti v svetovnem merilu. Danes nas pred krajo knjižnih zakladov iz knjižnic zadržuje elek­tronska zaščita, včasih pa so bile knjige v knjižnicah priklenjene z debelo verigo.

Knjiga. Znanje. Razum.
Na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana bomo predstavili obdobja, ki so bila ključna za razvoj slovenske pisane in tiskane besede ter slovenskega jezika, s poudarkom na središčnem prostoru dogajanja, Ljubljani. Ob temeljih, ki jih je postavil Primož Trubar, smo na Slovenskem dobili prve šole in učbenike v slovenskem jeziku in zlagoma prišli do točke, ko se je naš jezik postavil ob bok jezikom večjih evropskih narodov. To se ne bi zgodilo brez srčnih ljubiteljev in raziskovalcev slovenskega jezika, kot je bil npr. Valentin Vod­nik, čigar dvestoletnico smrti obeležujemo letos. V katerem jeziku bi govorili, če jih ne bi bilo?

Kontakt: pionirska@mklj.si, tel: 01/308 51 62


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...