Naj založnik in naj knjigotrška minulega leta
V okviru knjigotrške akademije in kongresa Knjiga na Slovenskem so tudi letos podelili nagradi za naj založnika in naj knjigotržca. Naj založnik je postal direktor in soustanovitelj založbe Avrora Uroš Ahačič, nagrado za naj knjigotržca pa so izročili predsednici Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina. Ob tej priložnosti smo z nagrajencema pripravili kratek dvojni intervju.
Bukla: Kako bi se v treh stavkih predstavili našim bralcem?
Celestina: Odkar sem se naučila brati, obožujem knjige. Poleg knjig imam rada naravo, živali in vesele ljudi. Sem tudi zelo radovedna, kar je včasih spravljalo ob živce starše, zdaj pa sina in sodelavce.
Ahačič: Težko govorim o sebi, sploh v zvezi s to nagrado, ki jo smatram bolj kot priznanje celemu podjetju Avrora. To je distribucijsko podjetje, ki ga sestavlja sorazmerno mlad kader, a z veliko izkušnjami na področju knjigotrštva. S široko ponudbo knjig poskušamo biti prisotni na čim več prodajnih mestih in s tem omogočiti tudi manjšim in srednje velikim založnikom dostojno predstavitev njihovih del, kupcem pa nuditi širok izbor knjig in zadovoljiti še tako zahtevnega bralca.
Bukla: Kakšni so vaši občutki ob prejetju priznanja, ki ste ga dobili za svoje delo?
Celestina: Ganjenost, veselje in malce nelagodja, saj želim, da je v ospredju moje delo in ne jaz osebno.
Ahačič: Priznanje sprejemam kot priznanje vsem našim založnikom ki jih distribuiramo, nam pa kot potrditev, da delamo pravilno, in kot veliko obvezo, da z nadaljnjim razvojem postanemo še boljši.
Bukla: Po čem mislite, da ste drugačni od svojih kolegov iz branže, oz. kaj je po vašem mnenju prevladalo, da ste prejeli nagrado?
Celestina: V majhnem družinskem podjetju Libris in v branži, kjer prevladujeta dva velika sistema, moraš biti drugačen, če se želiš obdržati. Ne odnehati, takoj reagirati, biti skromen in zadovoljen z majhnim in biti glasen, ko je to potrebno. In vse početi s strastjo.
Ahačič: Mislim da se od svojih kolegov iz branže razlikujemo v hitri odzivnosti, fleksibilnosti, stalni prisotnosti in predvsem znamo prisluhniti željam in jim kar se da ustreči, to pa, mislim, da so tudi stvari, ki so prevladale pri odločitvi komu podeliti priznanje.
Bukla: Če bi se danes ponovno odločali za svoj poklic, kaj bi si izbrali?
Celestina: Kaj je lepšega kot to, da delaš z rečmi, ki jih od nekdaj obožuješ. Se mi pa včasih zahoče, da bi šla na kako planino past ovce ali kake druge živali, še posebej takrat, ko imam vseh in vsega dovolj. Kar se pa na srečo ne zgodi velikokrat.
Ahačič: Po poklicu sem ekonomist in verjetno bi se še enkrat odločil za podoben poklic, veselijo pa me tudi dela, ki so povezana z naravo in ekologijo.
Bukla: Kaj je bila vaša najboljša poslovna odločitev ali poteza?
Celestina: Vsak dan sprejemam najboljše poslovne odločitve in poteze. Če ne bi tako mislila, bi se preveč sekirala.
Ahačič: Najboljših poslovnih odločitev je več, kot prva je ideja o soustanovitvi podjetja skupaj z Juretom Studnom, ki je več kot izvrsten partner v podjetju, v druga vrsti je izbira mojih sodelavcev, ki so še posebej zaslužni za zadovoljstvo strank in partnerjev, tretja pa začetek sodelovanja z Založbo Narava, ki nam je v začetkih še posebej stala ob strani.
Bukla: Kakšne načrte imate za prihodost?
Celestina: Uživati še naprej v delu, ki ga opravljam. Oblikovati knjigarno v kulturno središče – nekakšen wellness za dušo. Iskati nove tržne priložnosti, tudi s kakšno lokalno obarvano knjižno izdajo.
Ahačič: V preteklem letu smo veliko vložili v nakup poslovno-skladiščnih prostorov, ki nam omogočajo nadaljnji razvoj. Načrtov je veliko in prepričani smo, da bomo založnikom omogočili še dostojnejšo predstavitev njihovih del, končnemu potrošniku pa omogočali še lažjo pot do knjige.
Bukla: Če bi imeli moč spremeniti sistem in vplivati na kulturno knjižno politiko, kaj bi spremenili?
Celestina: A se lahko razgovorim? Vse člene knjižne verige bi zagotovo jemala enakovredno. Tudi tisti, ki knjige prodaja, je zelo pomemben. In velikokrat je za to potreben velik intelektualni napor. Več sredstev bi namenila nacionalni marketinški akciji za spodbujanje kupovanja knjig. Oblikovala bi spletni portal, kjer bi bilo možno spremljati vse o knjigah – tudi njihovo dostopnost na prodajnih mestih. Preoblikovala bi projekt Rastem s knjigo – osnovnošolcem (in dijakom) bi razdelila vrednostne bone, s katerimi bi sami izbrali in kupili knjigo v knjigarni, ne pa da vsi dobijo isto knjigo kot sedaj.
Ahačič: Kot prvo upam, da bo Ministrstvo za kulturo namenilo sredstva za promocijo knjige v slovenskem jeziku, podobno kot je sicer meni nerazumljivo Ministrstvo za zdravstvo namenilo sredstva za reklamo rdečega mesa. S tem bi naredili knjigo aktualno, povečali obiske in nakupe v knjigarnah, branje v slovenskem jeziku pa je osnova za ohranitev našega jezika in s tem kulture, ki žal z vse večjim prodorom angleške literature počasi izginja.
Bukla: Kakšna je po vaši oceni prihodnost knjige na Slovenskem?
Celestina: Menim, da bomo morali spremeniti svojo predstavo o tem, kaj je knjiga. Avtorji bodo zagotovo še pisali besedila in bralci bodo ta besedila zagotovo še brali. Kako pa bodo ta besedila zapakirana in posredovana, pa je drugo vprašanje. Bolj problematično se mi zdi njihovo shranjevanje in možnost dostopa do vsebin. Če lahko danes beremo Dalmatinovo Biblijo, pa gramofonskih plošč skoraj ne moremo več poslušati, ker večinoma nimamo gramofonov. Bomo v prihodnosti imeli medije za branje današnjih elektronskih knjig?
Ahačič: V zadnjem času se bistveno preveč govori o elektronski knjigi. S tem si delamo medvedjo uslugo, ki koristi le kot reklama prodajalcem elektronskih bralnikov in kupovanju knjig v angleškem jeziku. Trend števila izdanih knjig v slovenskem jeziku bo naraščal, bo pa žal naklada le-teh vse manjša. Vendar je podobno tudi v tujini, manjše naklade pomenijo tudi krčenje stroškov, kar se že sedaj velikokrat pozna na kakovosti besedil. Vseeno pa mislim, da se za prihodnost knjige ni bati.
Bukla: Kakšne knjige najraje berete in s katerimi knjigami najraje delate?
Celestina: Uživam v kriminalkah in skušam še pred koncem detektivsko razrešiti primer. Rada berem tudi potopise, biografije, kratke zgodbe, priročnike o vrtnarjenju in še kaj. Najraje pa prodajam knjige, ki sem jih tudi sama prebrala in sem bila nad njimi navdušena.
Ahačič: Najraje berem potopise, zgodovinske romane, v roke velikokrat vzamem poslovno literaturo in priročnike s področja naravoslovja.
Bukla: Ali lahko za konec našim bralcem priporočite kakšne knjige za vroče poletje?
Celestina: Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov
(Ann Shaffer, Annie Barrows)
Nismo rojeni le zase
(Marko Pavliha)
Izbira (Renata Salecl)
To noč sem jo videl
(Drago Jančar)
Knjige Stiega Larssona
Ahačič: Za poletno branje priporočam knjigo Od kavča do kavča (Brian Thacker), ki je ljubitelji potopisov ne smejo spregledati, Jadran krt (Sue Townsend), ki smo ga brali v mladih letih, s svojimi zgodbami navdušuje tudi z novimi knjigami, v katerih je že davno zapustil šolske klopi, njegove tegobe pa se nadaljujejo v zrelih letih. Osebno pa sta me navdušili tudi knjigi Mornar, pustolovec, kitolovec (Franc Žele) in knjiga Misli na veliko in zmaguj v poslu in življenju (Donald Trump).