Ob nastanku sveta in Plotin ali preprostost pogleda
Na Slovenskem se je zgodil DOGODEK. Izšel je še en sijajen roman Draga Jančarja, ki nosi naslov Ob nastanku sveta. »Kakor v majhnem, tako v velikem, kakor zdaj, tako od vekomaj,« govorijo Modri. Svet slika odraščajoči Daniel prek domišljije, morastih sanj in vizij, prek zanj pomembnih oseb, predvsem očeta in Pepija z ogromnimi
čevlji številka 48 (letnica Jančarjevega rojstva), profesorja Fabijana, ki je med vojno učil v nemški šoli, in patra Alojzija, prinaša zgodovinske uvide in pogled v vesolje, odprtost znanstvenega mišljenja in zadrtost dogmatskega, mehčano s sočutjem in razumevanjem konkretnih ljudi. In se v duši prebudi atmosfera človeškega, ki prežema svet
od njegovega začetka. Pripovedovalec se čudi vsemu, kar vidi in sliši o tej majhni zgodbi majhnih ljudi, a potem spozna: »Danes vem,« pravi Danijel, »da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta. (…) Od nekdaj so se dogajale take stvari, lepe in strašne, recimo že v svetopisemski Gibei ali na dvoru kralja Davida.« Kar dela Jančarjev roman velik, je način njegovega pripovedovanja: poetičen, duhovit, realističen. Je pisava, ki avtentično opisuje očetova pijančevanja s člani Zveze borcev pozno v noč ali lepoto nove sosede Lene, ki v Danielu prebudi erotične fantazije. Riše dečkov sanjski svet, s katerim se rešuje, da ga ne zadušita bratova smrt in občutek lastne minljivosti. Jančar zarotitveno ponavlja že povedano, prehaja iz sedanjosti v prihodnost in ponikne nazaj v davni starozavezni svet, vse se prepleta … Jančar zna narisati univerzalen svet, kot terja definicija klasičnega romana, in v tekst polaga svoje srce, zato je tako prevajan, dobro prodajan. Predre čas, da za njim slutimo večnost. Začara, da nam ni treba gledati, temveč moramo zatisniti oči in namesto tega prebuditi neki drugi vid, ki ga imamo vsi, a ga le redki uporabijo (po Plotinu). Magija velikega mojstra besede Draga Jančarja!
»Božansko, ki je v meni, poskušam povesti nazaj k božanskemu, ki je v Vsem,« je rekel Plotin malo pred smrtjo, in Pierre Hadot, avtor odlične knjige Kaj je antična filozofija, pravi: »V teh zadnjih besedah je ves Plotin.« Študija filozofa je kljub dvatisočletni oddaljenosti aktualna. Ker govori o temeljnih rečeh, za človeka enako pomembnih. Hadot v sedmih poglavjih interpretira ključne Plotinove misli iz filozofskih traktatov. Gre za duhovne vaje, za teoretsko in praktično učenje. V Portretu izvemo nekaj malega o Plotinovem življenju. »Vsaka duša postane to, kar zre,« je misel, ki jo ponavljajo tudi današnji priročniki za duhovno rast: Čemur posvečaš pozornost, to postajaš. Poglavje Ravni »Jaza« misli, kdo smo. Smo spodnji »jaz«, ki živi vsakdanje življenje v materialnem svetu, in duhovni višji »jaz«, ki je naš najgloblji »jaz«. Dosežemo ga tako, da se povrnemo k samim sebi. Naš »jaz« se razteza od snovi do Boga, smo hkrati spodaj in zgoraj. Prisotnost obravnava vidik notranje zaznave. Ko bomo preobrazili notranji pogled, se bo naše življenje radikalno spremenilo. V Ljubezni beremo: Dobro je tisto, ki porodi ljubezen in vsemu podeli milino, saj milina stvari izhaja iz Božje dobrote. Mistično izkustvo nas bo prebudilo z izvornim sijajem, ki ga ne pozabimo nikoli. Poglavje Kreposti je jasno: »Brez kreposti je Bog samo beseda.« Ko duša s kontemplacijo doseže krepost, ta postane modrost in trajno stanje božanske združitve. Blagost prinaša sliko modrega človeka, kakršen je bil tudi učitelj Plotin: »Preprostost, velikodušnost, dobrotljivost in pazljivo sočutje so skrivnost Plotinovega poučevanja.« Sklepno poglavje Samota pouči, da je zlo od nekdaj prisotno in je del življenja, ki ne le hromi, ampak lahko tudi prebudi. Življenje je vedno nekaj dobrega! Modernega človeka je strah. Strah ga je, da bi se znašel pred skrivnostjo. Plotin je navdih za pogum, da se »strinjamo z vsemi razsežnostmi človeškega izkustva in z vsem, kar je v njem skrivnostnega, neizrekljivega in presežnega.« Slovenska matica je že izdala Plotinove Zbrane spise I in II, pred izidom so Zbrani spisi III v imenitnem prevodu Sonje Weiss, ki je prevedla tudi to mikavno Hedotovo knjigo. Odlično povabilo k branju velikega Plotina, misleca za vse čase.