Odpotovati med knjižne strani

Ida Mlakar Črnič, Bukla 161, 7. 7. 2021

V popotno malho sem za letošnje poletje nabrala nekaj knjig, ki jih boste lahko prebirali počasi in pozorno, tako kot si zaslužijo, brez naglice in hlastanja, kjer koli, morda kar v senci domačega drevesa. Če letos (še) ne greste na Camino, v svetovljanski Berlin, na katero od obal južnega morja, če ne boste odpotovali na Modri otok, ampak ostanete kje blizu, vas vabim, da skupaj prepotujemo razdalje s knjigo v roki. Izbrala sem nekaj zanimivih bralnih destinacij za vso družino, od otrok, najstnikov do odraslih, takšnih potovanj, ki se jih da prenašati v torbi, nahrbtniku ali vreči, saj so prikladno zapakirana med knjižne strani. »Bralna agencija« vas v tem poletju vabi na pet novejših potepov s knjigo, ki ne ponujajo samo ugodja, ampak tudi tehten razmislek. Zaradi velikega povpraševanja si boste morali katero od njih rezervirati takoj.

Janja Vidmar: Niti koraka več
Ljubljana: UMco, 2021, 331 str.
»Tako smo sveto prepričani, da vsi in vse, kar je podvrženo minevanju, slej ko prej odmre in umre, kajne? Narobe, draga moja! Ena največjih izjem je neka trapasta meduza, ki je v svojem bistvu nesmrtna! Si lahko predstavljaš večji nateg? Nesmrtnost zapraviti za meduzo? Moj bog, kakšna potrata!« (str. 314)
Strta zaradi smrti svojega fanta Ambroža pred 30 leti, sprejme skoraj 50-letna Alenka izziv, ki se ji v resnici upira. Namesto svoje neozdravljivo bolne sestre Damjane, ki ne more na pot, naj bi prehodila Camino. S to nalogo jo želi sestra pripeljati nazaj k sebi in jo po dolgotrajni otopelosti vrniti v življenje. Berljiv, odlično zasnovan roman, ki mojstrsko preklaplja med spomini in sočasnimi dogodki, je manj potopis in bolj roman poti, v katerem je korak slehernega romarja usmerjen navznoter, k iskanju samega sebe. Knjigo odlikujejo preprič­ljiva psihologija, dobri dialogi, močna ljubezenska zgodba, izčiščen, liričen slog, iskrenost in humor. Kljub težkim temam je roman poln svetlobe in upanja ter pravi poklon življenju.

Stefanie de Velasco: Tigrovo mleko
Prev. Tina Štrancar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020, (Zbirka Najst), 271 str.
»Nekaj časa molčiva in samo sediva druga zraven druge ter pustiva živ­ljenju, da teče mimo, 21 čez, to pomeni še 39 minut življenja, počasi preštejem od 39 nazaj, dokler ne pridem do nič, dokler ni ene minute več, ki bi lahko takole zdrvela mimo.« (str. 259)
Dve štirinajstletnici, Nini iz razpadle družine in njena prijateljica Jameelah, iraška priseljenka, ki se poskuša vključiti v nemško družbo z izpitom iz nemškega državljanstva, zajemata življenje z veliko žlico in se »igrata odrasle«. V iskanju zabave pohajkujeta po mestni džungli revnega večkulturnega blokovskega naselja v Berlinu. Žurirata, se družita z neznanci, jih obirata za denar, kadita, pijeta, kradeta, se pripravljata na izgubo nedolžnosti in govorita svoj jezik. A tudi njunemu na videz neranljivemu najstniškemu eksperimentiranju z življenjem so štete ure, saj ju življenje nepričakovano udari s streznitvijo. Njuno razmerje se zamaje, ko sta dekleti zaradi sovraštva med bosanskimi in srbskimi priseljenci priča umoru zaradi časti, in se konča ob nepreklicni odločit­vi nemških oblasti, da Jameelah ne dobi državljanstva in se mora nemudoma vrniti v Irak.

Irena Androjna: Modri otok
Ilustr. Eva Mlinar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021, (Knjižnica Sinjega galeba; 350), 387 str.
»Se vam ne zdi, da je svet, ki ga vidite okoli sebe, nezadosten in omejen? Ne veste pa še, da obstaja toliko več. Morda slutite. Jaz vam potrdim: izza tega sveta je mnogo svetov.« (str. 31)
Enigmatičen preplet fantastike in resničnosti se odvija na skrivnostnem Modrem otroku, ki je napol izmišljen, napol resničen. Tu se skupina otrok na raziskovalnem taboru, Adrijan, Ernest in Lena, loti »študija« navad in življenja domačinov in pri tem naleti na nenavadno deklico Mariso in skrivnostnega svetilničarja Stiborja. Ta jim razkrije vstop v Kraljestvo neskončne zarje s pomočjo morskega konjička, ki ima nadnaravne moči. Vzporedni svet mistične duhovnosti, staroverske simbolike, črnega galeba, čudežnih moči biva povsem neodvisno od realnosti otoka, kjer se prebivalci borijo za ohranitev svojega naravnega okolja in življenja brez obremenitev sodobne civilizacije.

Arnfinn Kolerud: Milijonček za prijaznost
Prev. Darko Čuden. Hlebce: Zala, 2021, 247 str.
Čudno se slišijo besedice kot moj in tvoj, en in dva, ko pa gre za milijone. Vsak gleda v svoji sobi skozi okno. »V tej vasi potem ne bo več dobrih del,« povzema mama. »In tudi hudobnosti ne!« jo dopolni Frank. »Pa se zravna.« (str. 219–220)
Ko Frankova mama na loteriji zadene štiriindvajset milijonov, se njuno življenje v trenutku postavi na glavo. Mama najprijaznejšemu sovaščanu obljubi nagrado milijon kron, kar sproži evforijo dobrodelnosti in prijaznosti, ki s človekoljubjem nima veliko skupnega. Mama in Frank si zaželita malo miru, zato se odpravita na počitnice. Na jugu Evrope Frank odkrije, kako se za svoje preživetje borijo siromašni in kako jih denar bogatih lahko poniža. A ponižujejo se tudi njuni sovaščani, ki zagrizeno tekmujejo v prijaznosti, ki se kaj kmalu sprevrže v svoje nasprotje. Kako ohraniti ravnovesje in delati samo tisto in toliko, kot je treba, v svetu, ki je podvržen pohlepu, pa je vprašanje, ob katerem Frank prerašča otroštvo.

Tomáš Končinský in Barbora Klárová: Zatipk in Flek
Ilustr. Daniel Špaček. Prev. Diana Pungeršič. Dob pri Domžalah: Miš, 2021, 116 str.
»Ustavil si staranje. Ustavil si čas. Vse, kar se je nekam premikalo, se razvijalo, zdaj stoji. Tudi svetloba, ki je valovanje, se je ustavila. Zob časa je nehal delovati. Nič se ne stara. Nič se ne premika. Ničesar ni.« (str. 104)
Zatipk je posebne vrste nevidni škrat, ki se v svetu nereda (entropije) in staranja stvari ukvarja s knjižnimi zatipki, napakami v knjigah, časopisih in revijah. Hodi v tretji razred Osnovne šole staranja stvari in ima prijatelja Fleka, za katerega ni težko uganiti, v čem je najboljši. In medtem ko številne vrste entropov vzgajajo svojo mladino za zdravo umazanijo in nered, je Zatipk svobodnjaška duša, ki jo s šolske ekskurzije v slaščičarni pobriše v svet ljudi. Tu ugotovi, da se človeškim bitjem entropična vnema za staranje ne zdi velik dosežek. Spoznanje sproži v mladem prevratniku dvom o šolski doktrini, zato se odpravi do Zoba časa, da bi izključil staranje ...

Staranje je v teh letih načelo tudi avtorico teh vrstic, ne preveč, a ravno prav, da se lahko počasi odpravi na svoje nasled­nje potovanje, na kakšen pravljični Modri otok. Prijetno poletje vam želim!