Odprto srce
»Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. Pomembno duhovno delo!« sem zapisala ob prebiranju rokopisa Urške Lunder in naj to ponovim za Buklo. Kajti knjiga Odprto srce pionirke paliativne oskrbe na Slovenskem, edine pri nas, specializirane za to hitro napredujočo vejo medicine v svetu, učiteljice žal le izbirnega predmeta umetnost zdravljenja na Medicinski fakulteti, predane zdravnice na paliativnem oddelku bolnišnice Golnik, v naročju katere je umrlo že na desetine in desetine bolnikov, je pretresljivo pričevanje o dvojem. O tem, kako je možno z veliko srčnosti, dobrote in miline, pa z ustreznim strokovnim znanjem pospremiti umirajoče v »lepo smrt«, kot pravimo, in o tem, da to lahko dela le človek, ki je, kakršna je Urška Lunder. Skromen in ponižen pred skrivnostmi Življenja, torej tudi pred smrtjo, nenehno učeč se, odprtega srca za vse raznolike izraze lepote ter odprtega naročja za sočloveka v stiski in bolečini, v strahu in upanju. Resnično sočuten. In hvaležen za darove, ki jih prinašajo sveti trenutki odhajanja skozi »vrata« našega prehoda.
Smrti nas je strah, umiranje odrivamo na robove družbe, stran iz domov, v bolnišnice in domove za ostarele. Da ne bi doživeli spoznanja o minljivosti in nas ne bi prebodlo dejstvo, da bom umrla tudi jaz in boš umrl tudi ti. Kajti vedno umirajo drugi. In mi zaradi tabuizirane smrti in stereotipnih predstav o trpečem umiranju trepetamo pred grozo niča, v katerega bomo potopljeni. Urška Lunder pričuje, da je ta groza koncept razuma, življenje prinaša drugačne izide: polnost bivanja, zavedanje dragocenosti slehernega trenutka, radost, ki ni možna le ob rojstnem v-dihu, temveč tudi našem poslednjem iz-dihu. Imeniten prevajalec in legendarni urednik Aleš Berger je napisal na hrbtno stran Urškinega pričevanja besede ganjenosti, kakršnih pri njem nismo vajeni: »Odprto srce, knjigo o umiranju in umirjanju, doživljam kot vedro in optimistično, pa četudi sem jo bral z nemalo solzami v očeh: prevzela me je s sporočilom, da je naša končnost, smrtnost, lahko prav takšen dar, kot je (bilo) življenje.« Zato je zdravnica Urška Lunder »osrečena za pravo milost zreti temu skrivnostnemu dogajanju v oči, ko so bolna oseba in svojci v popolnem sprejetju in globoko povezani«. Kajti v teh svetih trenutkih padejo maske z naših obrazov, uzremo se v globoki resničnosti in uvidimo, kaj je zares bistveno v življenju. Sprejeti vse, kot je. »Izguba nam pokaže, kaj nam je dragoceno, ljubezen pa, kdo smo.«
Ta kdo smo je temelj, iz katerega delujemo. Zato je tako pomembno širiti svojo zavest. »Delo na sebi ostaja naše glavno opravilo,« piše zdravnica. Prav zato ima pogum biti avtorica zelo osebnih izpovedi. S svojo osebnostjo je Urška Lunder enako navdihujoča kot s svojim delovanjem. Pesnik Josip Osti, čigar ženo je pospremila v smrt, je zato Urški posvetil svojo zadnjo, milo lepo zbirko haikujev Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla (Založba Pivec, 2010). Napisal je haiku o njej, besede, ki jih s poslednjim rahlim dotikom izrekajo njeni umirajoči bolniki in jih hvaležni govorimo Urškini prijatelji: Iz tvojih rok je / tudi prazen kozarec / prepoln ljubezni.
Zaradi ljubezni in z ljubeznijo Urška Lunder »vrača umirajočim njihovo človeško dostojanstvo« (Boris A. Novak). In s tem tudi nam samim. Kako veliko poslanstvo v teh ubožnih razčlovečenih časih, kako zelo veliko! Nosi ga lahko le odprto srce. Pretočno za vse.