Ozvezdje Knjiga. Zlate in gnile hruške knjižne produkcije za mladino 2009
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana že 38 let s preglednimi predstavitvami letne produkcije priporoča v branje dobre knjige, zadnja leta pa tudi z njihovim vrednotenjem skrbno ločuje »zrno od plev«. To s tradicijo mladinskega knjižničarstva povezano delo je tudi osnova, na kateri Pionirska letos svoje vrednotenje produkcije objavlja v celoti (poleg najboljših in dobrih tudi najslabše ovrednotena dela), s tem pa izpostavlja slabe plati »hiperprodukcije« na področju mladinskega založništva. Tako je med 1044 evidentiranimi knjigami, 725 ocenjenih in le 30 novih vrhunskih založniških izdelkov (zlatih hrušk), po mnenju uredniškega odbora pa samo 342 takih, ki so vredne branja, in teh je manj kot polovica (47 %).
Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010, ki je podrobno pretresel knjižno produkcijo za mladino iz leta 2009, nosi v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, pomenljiv naslov Ozvezdje Knjiga.
Desetčlanski uredniški odbor je tudi v luči tega naslova skušal oceniti, kakšen je dejanski položaj knjig za mladino, in kljub »prestolnemu« blišču, pozornosti ter tudi letošnjemu porastu knjižne produkcije (leta 2008 smo zabeležili 811 naslovov, leta 2009 pa 1044) ugotovil, da kakovost mladinskih knjig še zdaleč ni sorazmerna z njihovim številom.
Ta »hiperprodukcija« (izraz uporabljamo v prenesenem in ne v strogo ekonomskem pomenu) opozarja na opazen razkorak med kvantiteto in kakovostjo, ki razkriva težko spregledljiv delež različnih založniških izdaj za mladino, ki se v luči našega vrednotenja izkazujejo kot pomanjkljive ali pogrešljive – teh pa je po mnenju uredniškega odbora kar 53 %. Ali drugače povedano: približno polovica v preteklem letu izdanih knjig za mladino ne dosega niti osnovnih kriterijev kakovosti.
Našo pozornost smo zato usmerili v izdajatelje in založnike, ki se odločajo za izdajanje mladinskih knjig in s tem prevzemajo odgovornost za svoje knjižne projekte, in vsakega od njih ocenili kot celosten založniški izdelek.
Ob tem se nam je ponudilo dvoje razmislekov:
• Dobra knjižna izdaja praviloma izpričuje ohranjevanje in razvijanje znanja, tradicije in kakovosti dobrega slovenskega založništva in
• dobre založbe, ki se lahko pohvalijo s kakovostnimi knjižnimi izdelki, praviloma vlagajo v urednike, ki znajo vzgajati avtorje, prevajalce, ilustratorje, in vključujejo v svoje izdajateljsko delo tudi dobre lektorje, korektorje, oblikovalce in tiskarje.
Če v Priročniku usmerjamo svojo pozornost na izdajatelje in založnike, ki lahko v svoje izdajateljske projekte vložijo več ali manj truda in s tem dosežejo bolj ali manj posrečen knjižni izdelek, pa se zavedamo, da igrajo pri promociji kakovostne knjige pomembno vlogo tudi drugi dejavniki (stroka, različne institucije, ki se ukvarjajo s promocijo kakovostne knjige, mediji, ki v svojih kulturnih vsebinah odmerjajo mladinski literaturi premalo pozornosti, splošne knjižnice, ki z neselektivno nabavo »pomagajo« tržno naravnanim založnikom, da izdajajo hitro in nepremišljeno, prav tako pa tudi knjigarne, ki si kot podaljški svojih založb teže privoščijo neodvisno ponudbo kakovostnih knjig).
In kako smo letos vrednotili?
Iz obsežne lanskoletne bere 1044 izdaj za mladino smo odbrali 725 izdaj in jih glede na kakovost razdelili na pet vrednostnih kategorij z naslednjimi poimenovanji:
– zlata hruška – najvišja kakovostna stopnja, ki se postavlja ob bok nagradam, kot so večernica, slovenska izvirna slikanica, desetnica …, predstavlja odlične knjige tega leta (v sredici Priročnika je tako ocenjena knjiga označena s tremi polnimi hruškami in opisana z anotacijo);
– opazno dobra izdaja – predstavlja visok kakovostni razred produkcije leta (v sredici Priročnika je tako ocenjena knjiga označena z dvema polnima hruškama in opisana z anotacijo);
– dobra izdaja – predstavlja knjige, ki jih še priporočamo za branje (v sredici Priročnika je tako ocenjena knjiga označena z eno polno hruško in nima anotacije);
– pomanjkljiva izdaja – predstavlja knjige, ki so založniško nedodelane, a neškodljive (tako ocenjena knjiga nima vrednostnega znaka in ne anotacije);
– pogrešljiva izdaja – ta ocena predstavlja knjige, ki so vsestransko nedorasle ali zgrešeno zastavljene (tako ocenjena knjiga nima vrednostnega znaka in ne anotacije).
In kakšni so kriteriji, po katerih je uredniški odbor tehtal knjige? V skupino vrednotenih knjig so se lahko uvrstile vse tiste, ki so bile leta 2009 izdane prvič ali pa kot prenovljene izdaje prinašajo bistvene novosti in zimzeleno kakovost.
Vsako uvrščeno knjigo smo ocenjevali kot celosten založniški izdelek, v njem pa iskali katero koli kvaliteto, ki je v delu morebiti še posebej izražena. Literarno besedilo smo tako ocenjevali glede na učinkovito in prepričljivo uporabo literarnih sredstev in postopkov, jezikovno ustreznost, slogovno izvirnost, fabulativno prepričljivost, znotraj tega pa njegovo sporočilnost, estetiko, etiko in izvirnost v kateri koli obliki; hkrati smo bili pozorni na knjižno delo kot založniško-obrtniški izdelek, zato smo posebej ocenjevali tudi kakovost opreme, ilustracij, tiska, postavitve besedila, lektoriranje, prevod, berljivost, strokovno korektnost, če je šlo za poučno ali poučno-leposlovno delo, ocenjevali pa smo tudi ustreznost namembnosti glede na določeno ciljno skupino, na potrebo ali namen (npr. kakovost igroknjig, izdaj za začetne bralce, za dislektike ipd.).
Za ilustracijo si oglejmo spodnjo preglednico iz statistike letošnjega Priročnika, ki prikazuje deset skupin knjig, kakor smo si jih v Pionirski zamislili in jih ponudili bralcem v novi postavitvi leposlovja na mladinskem oddelku (igroknjige, slikanice, zgodbice, zbirke pravljic, stripi, fantastika, resničnost, dramatika, poezija, poučne knjige). Vsako od skupin smo razvrstili v dve kakovostni kategoriji in določili odstotek, ki loči kakovostne knjige (3, 4, 5) od nekakovostnih (1, 2). Preglednica govori o potrošno naravnanem trendu zlasti v skupinah, ki so številčno najmočnejše, kot so igroknjige in slikanice, zaradi česar je bralcem teže spremljati njihovo kakovost. Sledijo fantastične pripovedi, ki so žanrsko pogosto povezane z lahkotnejšim in zabavnejšim branjem, delež slabših pa je opazen tudi v skupini poučnih prevedenih knjig, kar pa ni nič presenetljivega, saj je izvirnih slovenskih poučnih knjig komaj za ščepec.
Ob vsem povedanem pa je treba slovenske založnike in izdajatelje pohvaliti zaradi številnih izjemnih in dobrih knjig in jim čestitati za pogum zlasti pri izdajanju slovenske izvirne leposlovne in poučne knjige za otroke in mladino v razmerah in razmerjih, ki jih določa svobodni trg, kjer si vsak od njih s svojo spretnostjo in sposobnostjo reže vsakdanji kos kruha in zaslužka. Proti temu je težko kaj reči, kakor je težko reči kaj proti temu, da smo bralci in kupci upravičeni, do še česa več – predvsem do kakovosti.
Še več in podrobneje o knjižni produkciji za otroke in mladino iz leta 2009 pa v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig z naslovom Ozvezdje Knjiga, ki je tik pred izidom in ga lahko naročite tudi na e-naslovu: pionirska@mklj.si.