»Poseben adrenalin so nam vselej prinesli prvenci!«
Založba Beletrina že skoraj četrt stoletja vse bolj aktivno soustvarja slovensko knjižno krajino, svoje delo pa so nedavno obeležili že s 500. knjigo v zbirki Beletrina. Za okroglo številko so izbrali ponovno izdajo kultnega romana Ristanc argentinskega pisatelja Julia Cortázarja. Ob tej »petstotici« smo z njenim glavnim urednikom Mitjo Čandrom pogledali v njihovo knjižno preteklost in se zazrli tudi naprej.
Bukla: Pravkar je izšla 500. knjiga v zbirki Beletrina. Kaj vam pove pogled nazaj, vse do prve knjige iz zbirke? Kako se je po vašem mnenju v tem času spremenila slovenska knjižna pokrajina?
Čander: Devetdeseta so bila predvsem čas, ko je bilo vse mogoče, tudi v založništvu. Ob takrat še dobro delujočem sistemu velikih založb so nastajale številne nove z ambicioznimi programskimi usmeritvami ne glede na njihovo velikost. Odtlej se je veliko spremenilo. Državna podpora knjigi preko subvencij se je skrčila vsaj za tretjino, bistveno se je zmanjšal tudi knjižnični odkup, prodaja fizičnim kupcem se je v celotni panogi morda celo prepolovila ... Spremenile so se tudi družbene razmere, zaznamovali sta jih digitalizacija in globalizacija ... Z vsemi temi in drugimi okoliščinami smo se vseskozi skušali soočati s kreativnostjo in zagnanostjo, programsko vodilo pa je do danes ostalo takšno, kot sva ga z Alešem Štegrom zapisala ob pobudi za nastanek Beletrine: dopuščati raznovrstnost estetskih, idejnih, žanrskih in generacijskih pristopov, ob tem pa staviti na duhovno ambicijo.
Bukla: Za to okroglo številko ste izbrali ponovni izid roman argentinskega pisatelja Julia Cortázarja Ristanc, za katerega ste prispevali tudi obsežno spremno besedo. Zakaj ste se odločili ravno za to knjigo?
Čander: Čeprav sva zbirko zasnovala in jo skupaj z Alešem sooblikujeva še danes, je gotovo nastala iz ozračja ob pogovorih takrat še zelo mlade literarne generacije. Ristanc je bil ena naših kultnih knjig, saj je v njem toliko igrivosti, domišljije in duhovne odprtosti. Knjiga je sicer izšla v Sloveniji prvič v devetdesetih pri neki malo znani založbi, a uredniško in založniško kljub odličnemu prevodu Vesne Velkovrh Bukilica ni bila ustrezno pripravljena, zato smo se jo odločili izdati še enkrat. Ne nazadnje je to knjiga, ki k ponovnemu branju vabi tudi tiste, ki smo jo že večkrat prebrali. Cortazar na začetku celo sugerira alternativni vrstni red branja poglavij, kar je dodaten izziv.
Bukla: Kateri dosedanji knjižni naslovi iz zbirke Beletrina so vam najbolj ostali v spominu?
Čander: Ne pretiravam, če rečem, da je imela vsaka knjiga svojo zgodbo in da lahko ob spominu nanje na neki način tudi ponovno prehodim štiriindvajset let svojega življenja. Poseben adrenalin so vselej prinesli prvenci, od Aleša Čarja do Gorana Vojnovića, Ane Schnabl in Bronje Žakelj ... Veliko vznemirjenje je predstavljalo delo s klasiki Lojzetom Kovačičem, Danetom Zajcem, Dragom Jančarjem, Borisom Pahorjem, Milanom Jesihom, Zorkom Simčičem ... Prevedli smo številne zanimive knjige, med njimi tudi veliko poezije, poseben podvig je bilo denimo izdati Kafko v desetih knjigah ali Roberta Bolana v petih ...
Bukla: Kakšen je vaš pogled naprej, proti Beletrini številka 1000?
Čander: Ohraniti radovednost in veselje do literature in hkrati zagotavljati najvišje uredniške in založniške standarde. Imamo odlično ekipo, ki spremlja naše knjige od rokopisa do knjižnih polic.
Bukla: Katere jesenske knjižne naslove vaše založbe bi še posebej izpostavili?
Čander: Pravkar smo dobili malo skladovnico novih knjig, med njimi so ob Ristancu biografski roman o Radku Poliču Racu, ki ga je napisala Petra Pogorevc, pa še knjižno neobjavljena proza Cirila Kosmača, poklon Danetu Zajcu skozi kolaž njegovih pesmi, esejev in pričevanj ... V začetku septembra prispejo klasiki, še en velik in za nas pomemben projekt ... Kasneje izideta tudi romana Ferija Lainščka in Suzane Tratnik ... Veselja ob novih knjigah ne bo zmanjkalo ...
Bukla: O tem ne dvomimo. Srečno tudi vnaprej!