Praznik slovenske slikanice - »nagrada Izvirna slovenska slikanica 2012 za nagrado Kristine Brenkove«
2. april, mednarodni dan knjig za otroke, hkrati pa tudi rojstni dan danskega »kralja pravljic« Hansa Christina Andersena, se na Slovenskem praznuje že 45 let, torej od samega začetka leta 1967 dalje, ko ga je IBBY, Mednarodna zveza za mladinsko književnost, uvedla. Povabilu se je takoj odzvala tudi tedanja Pionirska knjižnica v Ljubljani, preko nje pa še mnogi mladinski oddelki splošnih knjižnic, šolske knjižnice, knjigarne, šole … Mimogrede, vse najboljše tudi Slovenski sekciji IBBY, ki letos praznuje svoj 20. rojstni dan. Še na mnoga ustvarjalna leta in promocijo slovenske mladinske književnosti v domačem in zlasti v mednarodnem prostoru.
Ko se je leta 2004 rodila še ena nagrada s področja mladinske književnosti, ki nagrajuje najkakovostnejše izvirne slovenske slikanice, je 2. april dobil tudi obeležje praznika slovenske slikanice, pobarval se je s pisanimi slikaniškimi barvami. In pohvalno je, to je bila naša dolgoletna želja, da se je nagrada pred dvema letoma končno povezala z imenom dr. Kristine Brenkove, »mame« izvirne slovenske slikanice, ki je kot neumorna urednica skrbela za uspešen preboj slovenske slikanice v mednarodni prostor, saj povedano z njenimi besedami »slikanica govori svetovni esperanto«. In še korak naprej, ki bo narejen v naslednjem letu, nagrada se bo uradno imenovala nagrada Kristine Brenkove za slovensko slikanico.
»Otroka zaznamuje prva knjiga«, tako je velikokrat v času svojega urednikovanja zapisala in pogosto javno opozarjala dr. Kristina Brenkova, pionirska urednica pri založbi Mladinska knjiga, kjer je dobesedno iz nič v povojnih letih postavila na noge založniški program za otroke in mlade in formirala knjižne zbirke, ki živijo še danes. Dala je trdne temelje za nadaljnje založniško delo na področju izdajanja knjig za otroke in mlade.
»Samo najboljše, res samo najboljše sem želela za naše bralce.«, to niso bile le besede, ki jih je zapisala na papir, ki prenese vse, temveč jih je dejansko udejanjala v praksi, s svojim premišljenim in vizionarskim založniškim programom za otroke in mlade. Tudi danes so njena razmišljanja še kako aktualna, saj je mladinska književnost še vedno marsikdaj »zapleveljena njiva«, na kateri je prisoten tudi »kričav in neestetski kič za otroke«, za katerega »nikoli in nihče ne bo mogel izmeriti zlih posledic njenega početja (nezdrave komerciale, op. DLV)«.
Ni namreč vseeno, s kakšnimi slikanicami se v zgodnjem otroštvu srečuje otrok; učinki nanj in na njegov intelektualni, čustveni, tudi moralni (etični) razvoj, na oblikovanje njegovega estetskega okusa, razvijanje njegovih jezikovnih zmožnosti, na razvoj njegove domišljije so zelo pomembni in raznoliki, takšni, ki se lahko vtisnejo v spomin za vse življenje.
In kakšna je povezava med Pionirsko in nagrado Izvirna slovenska slikanica? Pionirska tudi sama pregleduje in vrednoti letno produkcijo otroških in mladinskih knjig na slovenskem knjižnem trgu in izda vsako leto Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, v katerem podeli najboljšim knjigam zlate hruške. Na decembrskem prazniku zlatih hrušk podeljuje priznanja v 3 kategorijah; izvirna slovenska mladinska knjiga, izvirna slovenska poučna knjiga, prevedena mladinska knjiga (skupaj s Slovensko sekcijo IBBY).
Pionirska že vse od njene ustanovitve strokovno podpira nagrado izvirna slovenska slikanica, ki jo ustanovilo Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Navsezadnje vedno en član strokovne žirije, kot strokovnjak za področje mladinske književnosti, prihaja iz Pionirske. Od leta 2004 dalje se vsako leto ob 2. aprilu slovesno razglasi vseh 5 nominiranih slikanic in podeli omenjeno nagrado zmagovalni slikanici. Slavnostne podelitve so bile v vseh teh letih ne le v Ljubljani, temveč tudi v drugih slovenskih krajih.
Nagrada je bila ustanovljena prav iz razlogov, da bi spodbujala kreativnost in produkcijo kvalitetnih slovenskih slikanic s slovenskimi avtorji besedil in ilustracij, pa tudi zato, da bi se nakupovalne navade staršev usmerile k izbiri kvalitetnih slikanic, med drugim zlasti k izvirnim slovenskim slikanicam. K tej odločitvi pa je gotovo prispevalo nekaj ključnih razlogov, kot so upad proizvodnje kakovostnih izvirnih slovenskih slikanic, nizek nivo kvalitete izdanih slikanic, odsotnost vrednostnih kriterijev ter potreba po promociji kvalitetnih slikanic in slovenskih avtorjev.
Na razpis za nagrado »izvirna slovenska slikanica 2012 za nagrado Kristine Brenkove« je bilo do razpisanega roka, 1. 3. 2012, poslanih 56 izvirnih slovenskih slikanic.
Strokovna žirija v sestavi mag. Darja Lavrenčič Vrabec (predsednica žirije), mag. Maja Gspan in prof. Zdravko Papič je v ožji izbor za nagrado uvrstila pet nominiranih slikanic.
Nominiranke:
Saša Eržen: Tista o bolhah
Ilustracije: Jana Urbas
Mladinska knjiga, 2011. (Knjižnica Čebelica)
Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica
Priredila Anja Štefan; Ilustracije Zvonko Čoh
Mladinska knjiga, 2011. (Zbirka Velike slikanice)
Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji
Ilustracije Damijan Stepančič, Miš. 2011
Peter Svetina: Čudežni prstan
Ilustracije Damijan Stepančič
Vodnikova založba (DSKG): KUD Sodobnost International, 2011. (Gugalnica: zbirka najboljših slikanic)
Zmagovalna slikanica in pravljični čudež ter dobitnica nagrade izvirna slovenska slikanica 2012:
Vitomil Zupan: Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo
Ilustracije Damijan Stepančič; Miš, 2011
Utemeljitve strokovne žirije vseh 5 nominiranih slikanic in tudi slikanice, dobitnice nagrade, so objavljene na spletni strani Gospodarske zbornice.
Vseh pet nominiranih slikanic prinaša različne ubesedene in upodobljene svetove ter svojevrstne avtorske stile, pri čemer je bila strokovna žirija pozorna zlasti na likovne in besedilne presežke ter na izrazito inovativne pristope v izvirno slovenski slikaniški beri lanskega leta. Pozorni smo bili tudi na slikanico kot na celosten založniško-obrtniški izdelek; med drugim smo bili osredotočeni tudi na kvaliteto opreme, ilustracij, tiska, postavitve besedila, berljivosti …
Naj vse male in velike ljubitelje slikanic, saj slikanica nikakor ni zgolj namenjena otrokom, povabimo k branju in estetskemu uživanju vseh petih žlahtnih slikanic. Sploh pa starše, stare starše, vzgojitelje, učitelje idr., ki otrokom posredujejo prve knjige, slikanice, saj še vedno velja rek, ki zveni morda malce zguljeno, da je le »najboljše dovolj dobro za otroke«. Tudi na področju knjig za otroke.