Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Ingrid Parent

Prihodnost knjižnic je digitalna!

Tanja Tuma, Bukla 71, november 2011

Prihodnost knjižnic je digitalna!

 

Vsako drugo leto prireja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (http://www.zbds-zveza.si) večdnevni strokovni posvet, na katerem obravnavajo ključna vprašanja razvoja in dela knjižničarjev. Letos je posvet potekal med 20. in 22. oktobrom v prihodnji Evropski prestolnici kulture, Mariboru. Častna gostja je bila dr. Ingrid Parent, direktorica Univerzitetne knjižnice Britanske Kolumbije s slovenskimi koreninami – starša sta iz okolice Rogaške Slatine. Od avgusta letos je predsednica Mednarodne zveze knjižničarjev IFLA.

 

Tuma: Gospa Parent, menite, da je v svetu, ki se sooča s politično, ekonomsko in družbeno krizo, trenutek naklonjen knjižnicam ali jim pretijo dodatne nevarnosti?
Parent: Mislim, da je in ni. Po eni strani statistike kažejo, da v težkih časih več ljudi obiskuje knjižnice in tam išče informacije. S tega vidika so težki časi torej priložnost za knjižnice. Prav tako je res, da si v slabih ekonomskih razmerah manj ljudi privošči nakup knjig in si jih raje izposodijo v knjižnicah. Po drugi strani pa vlade v krizi rade krčijo izdatke in prvi na vrsti so stroški za kulturo in knjige, kar lahko na dolgi rok povzroči nepopravljivo škodo naši stroki. Danes vlade ne razmišljajo o dolgoročnih ciljih, želijo le hitre in vidne učinke. Naši dosežki niso tako vidni kot nova tovarna, ki je zrasla čez noč v neki industrijski coni.

Tuma: Prihajate iz akademske sfere in uporabniki vaše knjižnice so pretežno študenti in profesorji. V enem od vaših govorov ste dejali, da samo še majhen odstotek študentov uporablja knjižnice za študijske vire. Je danes mogoče diplomirati brez knjižnice? Je svetovni splet največja knjižnica na svetu?
Parent: Mlajše generacije med študijem bogatih knjižničnih zbirk res ne uporabljajo dovolj. Zdi se, da so hitro zadovoljni z informacijami, ki jih najdejo z nekaj kliki na spletu, kar je velika škoda. Splet nudi le 20 % vsega svetovnega znanja in informacij, preostalih 80 % je v knjižnicah, v bogatih tiskanih in digitalnih zbirkah. Knjižničarji vlagamo izjemne napore v izbor in nakup knjig, pa naj bodo digitalne ali tiskane. Škoda je predvsem za študente in bodoče diplomante, da teh možnosti ne izkoristijo do konca. Žal in očitno lahko diplomirajo tudi brez virov iz knjižnic.

Tuma: Najbrž se omejijo kar na informacije, ki jim jih naniza »stric Google« – česar ne ve on, ne bodo izvedeli niti oni. Kako dojemate konrporacijo Google, ki si prizadeva zbrati vse znanje sveta na enem mestu? Je Google vaš največji konkurent ali partner v sodobni informacijski družbi?
Parent: Dobro je, kar je Google naredil s skeniranimi knjigami in vsebinami, da jih je zbral in dal v brezplačno uporabo javnosti. Zavedati pa se morate, da s stališča zaščite avtorskih pravic ni vse v redu. Proti Googlu poteka v Ameriki in v drugih državah več sodnih procesov zaradi kršenja avtorskih pravic. Osebno ne morem popolnoma zaupati komercialnemu podjetju, ne glede na to, da je vse videti čudovito. Danes so vse njihove informacije brezplačne, kaj pa jutri? Kaj če bodo prišli pod pritisk delničarjev in začeli vsako stran zaračunavati? Danes ne vemo, kakšen bo Googlov poslovni model v prihodnje, in kakor sem že rekla: so podjetje, ki je zavezano ustvarjati dobiček. Torej bi rekla, da ga v tem trenutku bolj občutimo kot konkurenta. Samo knjižnice kot javna služba zares lahko zagotovimo informacije brezplačno. V Kanadi Google ni sklenil pomembnih pogodb s knjižnicami, zato pa so bili bolj aktivni v ZDA in Veliki Britaniji. Videli bomo, kaj nam bo prihodnost prinesla glede Googla. Bili so pred nami glede ponudbe informacij, sedaj smo mi na vrsti. Knjižničarji moramo pospešiti digitalizacijo naših zbirk in zadostiti povpraševanju uporabnikov.

Tuma: Kaj pa avtorske pravice in digitalizacija knjig? Lahko si mislim, da založniki niso preveč srečni zaradi prostega dostopa do vsebin.
Parent: Vemo, da je bil zakon o avtorskih pravicah zlobiran zaradi prihodkov v zabavni industriji. Dela so zaščitena 70 let po avtorjevi smrti. Sprašujem vas, kaj imata skupnega Miki Miška in akademska raziskava, ki zaradi določil zakona ne more biti javno dostopna za nadaljnje študije? V akademskih raziskavah je tako bogastvo znanja, v založniških izdajah, ki niso več na trgu, v  osirotelih delih pa toliko nedostopnih vsebin. Tudi založnikom bi bilo bolj v korist vsebine objaviti, kot da jih ni nikjer. Če lahko uporabnik zastonj prebere knjigo, to ne generira le izposoje, temveč tudi nakup. Prav zato se bo IFLA letos novembra pogajala za nov dogovor z organizacijo WIPO (World Intelectual Property Organization) glede izjem določil avtorskega prava pri dostopu do vsebin za osebno in izobraževalno rabo. Avtorska pravica je stara stoletja in ne ustreza potrebam sodobne družbe. Če je ne bomo uspeli preoblikovati na način, da bo služila javnosti, bomo ne samo postavili pod vprašaj naše poslanstvo knjižničarstva, temveč tudi izzvali piratstvo. Slovenija je članica WIPO, tako da bo razprava prišla tudi k vam.

Tuma: Študenti gredo raje na splet kot v knjižnice. Število uporabnikov upada. Kakšno vlogo bodo imele študijske in splošne knjižnice v prihodnje?
Parent: Naša vloga se že zelo spreminja. Knjižnice postajajo bolj prostori druženja kot tihe čitalnice. V Severni Ameriki prihajajo študenti v knjižnice, da bi razpravljali o problemih in nalogah, da bi v skupini delali seminarske naloge. Uporaba tiskanih in digitalnih gradiv iz knjižnične zbirke je sekundarna, ampak ko so pri nas, jo seveda uporabljajo. Spreminja se notranja oprema v knjižnicah – sedežne skupine in klubske mizice so središče skupin, ki glasno klepetajo. Pred dvajsetimi leti je bilo to nedopustno. Če smo hoteli študirati v knjižnici, smo morali biti tiho. Imamo še tihe kotičke, ampak prevladuje brenčanje in življenje. Res mi je všeč ta nova, socialna vloga knjižnice, saj knjižničarjem daje možnost, da študentom ponudimo znanje iz naših zbirk. Knjižnica je odprt prostor za diskusijo in pluralizem idej.

Tuma: V Sloveniji še nimamo prave prakse izposoje elektronskih knjig na dom. Imamo zelo malo naslovov in tudi bralnikov ni veliko. Kako elektronske knjige izposojate uporabnikom na dom?
Parent: Naši člani gredo lahko na naš elektronski portal in izberejo naslove, ki trenutno niso v izposoji. Posamezni izvod lahko posodimo samo enemu uporabniku. Ni mogoče, da bi isti izvod bralo več ljudi sočasno. Naslov uporabnik sname s spleta in ga naloži na svoj bralnik za dva tedna. Potem vsebina z njegovega bralnika izgine. Nekatere izdaje so kompatibilne z več bralniki, knjige Amazona pa je mogoče brati le s Kindla.

Tuma: Dr. Parent, nam lahko povzamete štiri glavne iniciative, ki ste si jih zadali kot predsednica zveze IFLA?
Parent: Najprej je tu zagovor poklica knjižničar. Moramo se naučiti bolje predstaviti, kaj delamo in kakšne koristi imajo družbe znanja od nas. Vlade, ki nam odrejajo sredstva za delovanje, morajo uvideti, kaj je naše poslanstvo, in razumeti, da je naša vloga v družbi ključnega pomena. Govorila sem že o dogovoru z WIPO, ki je pomemben v digitalni dobi. Naslednje pomembno področje so standardi Unesca za digitalizacijo in za digitalne zbirke. Razvijamo standarde, ki jih bodo lahko uporabile vse naše članice. Konec koncev bomo morali digitalizirati vsa knjižnična področja, tudi splošne knjižnice, in to tako, da bodo vsebine trajno ohranjene.

Tuma: V vašem predavanju ste tudi omenili, da želite zvezo IFLA večjezično in večkulturno, kajne?
Parent: Res je. Gre ne le za jezikovni, temveč tudi kulturni pluralizem. V zvezi IFLA imamo že sedaj sedem uradnih jezikov in vse naše temeljne listine so prevedene vanje. Bolj ali manj prostovoljno, saj žal nimamo dovolj finančnih sredstev za vse. Pomembno je, da jezik ni ovira za zahtevne znanstvene diskusije.

Tuma: In kako je Slovenija navzoča v zvezi IFLA?
Parent: Zelo dobro, devet društev iz Slovenije je med našimi člani. Vem, da ima Slovenija dolgo tradicijo v zvezi IFLA, še več: predsedujoča Odboru za komunikacijske tehnologije (Information Technology Section) je Slovenka, Alenka Kavčič Čolić.

Tuma: Vaši vtisi o Sloveniji?
Parent: Doživela sem zelo topel sprejem, hvala. Slovenski posvet ZBDS je bil odlično pripravljen, navdušili so me zanimivi govorniki in poglobljene razprave. Bilo je zabavno. Med slovenskimi knjižničarji je veliko pozitivne energije in Slovenija je na odlični poti, da še bolje razvije bibliotekarske storitve in vstopi v digitalno dobo. Gre za vprašanje vaše dediščine, kulture in znanja.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...