Slikanice za mladostnike in odrasle
Svojevrstni značaj slikanice kot umetnostne zvrsti izhaja iz dejstva, da predstavlja kombinacijo verbalne in vizualne ravni komunikacije. Slikanice naj bi odrasli prebirali otrokom, zato vsebujejo večplastne verbalno-vizualne vrzeli, ki jih otroci in odrasli različno zapolnjujejo. Slikanica je torej edinstvena in samosvoja knjižna oblika in kot taka ni vedno v prvi vrsti namenjena najmlajšim bralcem. Nekatere slikanice nagovarjajo izključno zrelejše bralce; tovrstne izdaje že vrsto let spremljamo na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni, pri nas pa pravi vznik doživljajo šele zadnjih nekaj let.
T. i. slikanice za mladostnike in odrasle imajo sicer tudi na Slovenskem že kar nekaj predhodnikov; simbolne zgodbe Iva Svetine (Aves, ptičji kralj, Kozel vrtnar, Belin; vse tri z ilustracijami Metke Krašovec), spominski zgodbi Ivana Bizjaka (Nori bik, Srečelov; obe z ilustracijami Rudija Skočirja), sodobna pravljica Zlatolaska in zmaj Emila Filipčiča z ilustracijami Gorazda Vahna, antično podloženi Argonavti Daneta Zajca z ilustracijami Miroslava Šuputa, slikaniške Mislice (Ignacija in njen angel, Lepa Angelika, Zalika in Gusti) in Lučka Ferija Lainščka z ilustracijami Igorja Ribiča, avtorska slikanica Varuh Andreje Peklar ter nekaj prevedenih del (avtorske slikanice Manjkajoči košček, Manjkajoči košček sreča Veliki O ter Drevo ima srce Shela Silversteina in Božična pesem v prozi Charlesa Dickensa z ilustracijami Roberta Innocentija).
Čeprav je težko začrtati strogo ločnico med slikanicami za otroke in tistimi za mladostnike in odrasle, lahko s pomočjo prevladujočih elementov razločimo nekaj temeljnih tipov tovrstnih slikanic: problemske slikanice, slikaniške predelave, simbolne slikanice, art slikanice in darilne slikanice. Problem razvrščanja slikanic v to posebno podskupino predstavlja tudi ozek okvir slikanice, ki se izkaže za mnoge izdaje pretesen. Pogojno lahko tako v to skupino vključimo tudi izdaje, ki se uvrščajo med zbirke kratkih zgodb (npr. Cesar in roža) ali fantastično prozo (npr. Zgodbe iz oddaljenega predmestja) in ki izkazujejo močan likovni element, neobhodno potreben za celostno razumevanje dela.
Med problemske slikanice lahko prištejemo vse tiste slikanice, ki izkazujejo poglobljeno in kompleksno ubesedovanje bolečih problematik, katerih raven sporočanja ni namenjena otrokom. Mednje spadajo npr. zgodba o neljubljenem princu O princu, ki mu je počilo srce Franja Frančiča z ilustracijami Adriana Janežiča in slikanici Neli Kodrič Filipić; pretresljiva zgodba o začaranem krogu generacijskih vzorcev Punčka in velikan z ilustracijami Tomislava Torjanaca ter zgodba o nenasilju, strpnosti in sožitju Ali te lahko objamem močno? z ilustracijami Damijana Stepančiča. Tesno in skorajda nerazdružno povezane s problemsko slikanico so slikaniške predelave: priredbe/nadgradnje/reciklaže klasičnih avtorskih pravljic, ljudskih pravljic, balad, pravljičnih motivov itd. Sem sodijo npr. predelava Andersenovega Slavca Skrivnostno grlo slavčevo Petra Verhelsta z ilustracijami Carlla Cneuta, zbirka »recikliranih« klasičnih pravljic Cesar in roža Bine Štampe Žmavc z ilustracijami Alenke Sottler, bogata, eksotično intonirana Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo Vitomila Zupana z ilustracijami Damijana Stepančiča ter niz baladnih pravljic Svetlane Makarovič: priredba ljudske pripovedke o Rdeči kapici Rdeče Jabolko z ilustracijami Kaje Kosmač, priredba starodavne slovanske ljudske balade Katalena z ilustracijami Kaje Kosmač ter priredba ruske balade Balada o Sneguročki z ilustracijami Anamarije Babić. Med slikaniške predelave lahko uvrstimo tudi Urško Andreja Rozmana Roze z ilustracijami Zvonka Čoha, sodobno predelavo Prešernovega Povodnega moža.
Glavna značilnost simbolnih slikanic je poetično ubesedovanje slikaniškega sveta, ki razkriva svojo dušo v skrivnostnih labirintih besede in slike. Tu naj omenimo avtorsko slikanico o vznemirljivem svetu otroške domišljije Čudežni vrt Pavla Čecha ter skrajno hermetično pripoved o dveh simbolih navdiha Slavček in granatno jabolko Tjaše Koprivec z ilustracijami Polone Lovšin. Podobno prepletenost, kot jo srečamo pri problemskih slikanicah in slikaniških predelavah, izkazuje tudi navezava simbolnih in art slikanic. Mednje se uvrščajo najpogumnejši slikaniški izdelki kot npr. razkošna »enciklopedija« Princeske: pozabljene ali nepoznane … Philippa Lechermeierja z ilustracijami Rébecce Dautremer ter osupljiva avtorska umetnina neupovedljivih svetov Shauna Tana Zgodbe iz oddaljenega predmestja.
Ne nazadnje v to skupino sodijo tudi t. i. darilne slikanice, ki po večini z malo besedila v obliki aforizmov, pregovorov in »življenjskih modrosti« sporočajo naslovniku naklonjenost ali poduk. Mnoge med njimi so namenjene v dar ob posebnih priložnostih in za določen tip naslovnika, le redke pa se lahko pohvalijo z izvirno idejo kot npr. avtorski slikanici Sinček Sonček Philipa Waechterja in Najlepše darilo Patricka McDonnella.
Naj ob koncu omenimo še slikanico, ki je zaradi njene specifike ne moremo uvrstiti v nobeno od kategorij; to je »nespodobna, a odkritosrčna« slikanica, namenjena predvsem staršem, z naslovom Spravi se, jebenti, že spat! Adama Mansbacha z ilustracijami Ricarda Cortésa.
Razvrščanje slikanic za mladostnike in odrasle v zgoraj naštete kategorije s pomočjo dominantnih elementov je le zasilno in narejeno z namenom pokazati pestrost in raznolikost tudi na področju te podskupine slikanic. Marsikatera slikanica vsebuje več elementov hkrati in bi jo bilo mogoče uvrstiti v več kategorij. Ta specifična podskupina pa se od drugih slikanic ne razlikuje samo po verbalni in vizualni plati, temveč tudi po praktični, kar je moč opazovati predvsem na mednarodnem knjižnem trgu. Tako lahko občudujemo prave artistične izdelke, povsem neprimerne za izposojo ali otroške roke.
Vse večja prisotnost tovrstne produkcije na eni in velik porast slikaniškega kiča na drugi strani ter vse večja potencialna razlika med tema skrajnima skupinama pa posledično povzročajo tako v mednarodnem prostoru kot na domačem knjižnem trgu postopno krčenje slikaniške skupine, ki bi morala biti osrednja in najštevilčnejša – to je skupina kakovostnih slikanic, v prvi vrsti namenjenih mlajšim otrokom.