Študentska založba praznuje 15 let svojega delovanja
15 let, 644 izdanih naslovov, 543.601 izvodov knjig, 15 festivalov Dnevi poezije in vina, 8 festivalov Literature sveta – Fabula, 18 najprestižnejših slovenskih literarnih nagrad, več kot 2.000 literarnih nastopov, gostovanja slovenskih avtorjev v več kot 30 državah sveta, izid več kot 50 prevodov naših avtorjev v tujih jezikih, 15 let kulturnih manifestacij in projektov, ki so zaznamovali slovensko kulturno sfero.
To je groba statistika delovanja Študentske založbe zadnjih 15 let. S skrbno načrtovanim domačim in prevodnim knjižnim programom, bogato paleto spremljevalnih dejavnosti in projektov, je počasi zorela v eno osrednjih kulturnih stičišč in izvirov literarnega življenja na domačih tleh. Študentska založba danes izda več kot 60 naslovov letno v knjižnih zbirkah Beletrina, ČKZ, Koda, Scripta in Posebne izdaje. Organizirano ima mrežo nastopov svojih avtorjev po vsej Sloveniji in redno organizira obiske tujih avtorjev v naših krajih. Med zbirkami je prav gotovo najbolj prepoznavna leposlovna zbirka Beletrina, ki je v zadnjih letih dosegala visoke standarde kakovosti na področju izdajanja leposlovja, njen program skuša združevati tradicijo in novosti, z vključevanjem tako slovenskih klasikov kot tudi mlajše in najmlajše generacije. Kljub nenehni širitvi programa na različne kulturne nivoje, založba v svojem bistvu ostaja zvesta osnovnemu poslanstvu, ki ga odgovorni urednik Beletrine, Mitja Čander, lepo povzema z naslednjimi besedami: »Izdajati vrhunske, kvalitetne, vznemirljive knjige, ob tem pa biti odprti za različne generacije, poglede na svet in estetike.«
Petnajst let dogodkov, uspehov, zapletov in nerodnosti smo z avtorji strnili v Beletrinino spominko, knjigo skritih, neslišnih, nevidnih in tudi velikih, svetlih in bučnih trenutkov, ki so ali bi morebiti lahko bili del našega skupnega spomina. Res je, da so besedila v tej knjigi na mestih spisana pristransko, osebno prizadeto, nekoliko nostalgično, pa tudi radoživo, humorno, tako kot resni literaturi pritiče. O preteklih dogodkih in pripetljajih bomo na glas spregovorili 11. novembra ob 19. uri v atriju ZRC SAZU, na osrednjem praznovanju jubileja. Zgodbe bomo pomešali z branji avtorjev, ki so za dela, izdana pri Študentski založbi, prejeli najprestižnejše slovenske literarne nagrade, za prijetno druženje pa bo v nadaljevanju poskrbel DJ TeoP (Belo smetje). Zagotovo bo zanimivo prisluhniti slovenskim avtorjem, ki bodo obujali spomine na sodelovanje s Študentsko založbo. Tisti, ki vas zanimajo podrobnosti, le obiščite spletni portal www.airbeletrina.si in prisluhnite zgodbam iz zakulisja dogajanja.
Naj vas ogreje Beletrinina ozimnica
Da bodo zimski večeri toplejši, smo za vse knjigoljube pripravili Beletrinino ozimnico. V času med 7. in 11. novembrom zavijte v Beletrinino knjigarno na Novem trgu 2 in se sprehodite med več kot 30 knjižnimi naslovi, ki jim bomo znižali cene posebej za to priložnost. Naberite si paket vsaj petih knjig (cene knjig se bodo gibale med 3 in 5 €) in poklonili vam bomo lepo oblikovano bombažno vrečo, da jih boste lažje prinesli do doma. Ogreli pa bomo tudi upokojence, ki prebivajo v domovih za starejše. Vsem slovenskim domovom bomo poklonili paket knjig z željo, da zgodbe, ujete v naših knjigah, tudi starejšim zapolnijo popoldneve.
Poklon ob sedemdesetletnici Tomaža Šalamuna
Jubileja pa letos ne praznuje samo Študentska založba, ampak tudi Tomaž Šalamun, zato mu v okviru praznovanja namenjamo posebno pozornost. Tomaža Šalamuna so kritiki zaman poskušali zaobjeti z najrazličnejšimi epiteti: kot ključno točko preloma slovenske povojne tradicije, kot srednjeevropsko pesniško revolucijo, kot mističnega, bogoiskateljskega pesnika, kot eksplozivnega ustvarjalca v nenehni ekspanziji, kot hermetično, avtoironično, lucidno, cinično, hitro in okretno pisavo, kot pesniški monstrum in preroka. V zbirki Beletrina je izšel obsežen izbor Šalamunove poezije z naslovom Kdaj (2011), ki je doslej najbolj obširen izbor iz pesniškega opusa Tomaža Šalamuna. Praktično je to že kar sveta knjiga za vsakogar, ki ga količkaj zanima moderna poezija. Izboru iz objavljenih pesniških knjig je dodanih tudi več kot petdeset doslej še neobjavljenih novih pesmi. Knjigo zaokrožuje ponatis šestih referenčnih tekstov o poeziji Tomaža Šalamuna izpod peres slovenskih in tujih avtorjev, priložena ji je tudi zgoščenka z zvočnim zapisom Šalamunovih interpretacij pesmi.
V sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu med 19. in 25. oktobrom pripravljamo večdnevni niz dogodkov, posvečenih Tomažu Šalamunu. V Zagrebu bo potekal posvet o avtorjevem ustvarjanju, v Kopru mednarodni simpozij (20. oktober 2011) z naslovom Slovenska medkulturna neoavantgarda - poezija in svet Tomaža Šalamuna, v Ljubljani pa bodo na pesniškem večeru (19. oktober, ob 18. uri, knjigarna Konzorcij) svoje in Šalamunove pesmi brali nekateri najvidnejši slovenski pesniki. Tomaž Šalamun bo 25. oktobra bral tudi v galeriji Loža v Kopru.
Rüdiger Safranski na obisku v Sloveniji
Med 19. in 21. oktobrom bo v Sloveniji gostoval nemški filozof in pisatelj Rüdiger Safranski (roj. 1945), član Nemške akademije za jezik in pesništvo. Doktoriral je na Univerzi Freie v Berlinu. Za nadaljevanje akademske kariere je moral napisati dizertacijo, ki bi ga habilitirala v profesorja. Odločil se je, da bo pisal o E.T.A. Hoffmanu in delo ponudil v izdajo založbi Hanser. Urednik mu je odgovoril: »Če boste napisali berljivo knjigo o E.T.A. Hoffmanu, jo bomo izdali, če pa bo rezultat strokovni tekst, ki ga potrebujete za habilitacijo na fakulteti, do izida ne bo prišlo.« Safranski se je odločil za prvo možnost, napisal literarno biografijo in postal svobodni pisatelj. Mednarodno slavo si je pridobil predvsem po miselnih portretih številnih nemških mislecev in umetnikov, Schopenhauerja, Nietzscheja, Schillerja in Heideggera. Prav biografijo Martina Heideggerja, največjega in najbolj prevajanega nemškega filozofa 20. stoletja, lahko sedaj beremo v slovenskem jeziku. V zbirki Koda je namreč konec leta 2010 izšel prevod dela, ki nosi naslov Mojster iz Nemčije. Heideggerja Safranski spremlja vse od njegovega rojstva pa do smrti v znamenju spokojnosti in sprave s svetom. Bralec skozi Heideggerjev osebni in filozofski razvoj spremlja miselna in politična dogajanja časa, v katerem je živel in sveta, v katerega je bil kratko malo vržen. Od tod tudi podnaslov knjige: Heidegger in njegov čas. Pogovoru z avtorjem lahko prisluhnete 20. oktobra ob 20. uri v Prešernovi dvorani SAZU.
Jesen na Študentski založbi bo v znamenju praznovanja. Pridružite se nam!