Vključevanje knjižnic v občansko znanost
V zadnjem času se na področju raziskovanja v svetu uveljavlja pojem »občanska znanost«* (angleško »citizen science«), ki v okviru odprte znanosti uvaja ali bolje rečeno širi koncept znanstvenoraziskovalnega dela, v katero se vključujejo neprofesionalni raziskovalci. Kot je občansko znanost v devetdesetih definiral britanski sociolog Alan Irwin, gre za pristop nujnega odpiranja znanosti širši skupnosti, ki deluje dvosmerno – znanost se mora odzivati na potrebe in probleme prebivalstva, pri raziskavah pa lahko sodelujejo tudi neprofesionalni raziskovalci.
Vzoren primer takega sodelovanja je množično opazovanje ptic, ki po svetu in pri nas poteka že dolgo let (v ZDA že od konca 19. stoletja!) – prostovoljci prispevajo raziskovalne podatke, ki jih znanstvene ustanove same ne morejo pridobiti v relevantnem številu.
Tudi v Sloveniji postaja občanska znanost čedalje pomembnejši del raziskovanja. Prve korake je naredila Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ki je začrtala smernice, vzpostavila spletno platformo citizenscience.si, privabila in povezala številne ustanove, organizacije, društva, neformalne skupine in posameznike ter organizirala več informativnih in posvetovalnih srečanj zainteresirane javnosti. Partnerji Mreže občanske znanosti lahko sodelujejo kot nosilci projektov, organizatorji povezovalnih dogodkov ali usposabljanj, lahko so promotorji ali pa nudijo infrastrukturo za njeno izvajanje.
Tudi knjižnice smo kot ustanove z izjemnim potencialom zelo primeren partner v projektih občanske znanosti. S svojim prostorskim, knjižnim, informacijskim, izobraževalnim, kadrovskim in socialnim potencialom smo lahko pomemben vezni člen med znanstveno mrežo in zainteresiranimi občani. Še posebej smo za udejanjanje občanske znanosti primerne splošne knjižnice, saj s svojo dejavnostjo stremimo k napredku v svojem širšem okolju, povezujemo prebivalce, ustanove in druge akterje v družbi, smo generator številnih projektov, imamo odprt pristop in široko razpredeno mrežo uporabnikov, ki nam zaupajo.
Leta 2023 smo se v Mestni knjižnici Kranj skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana med prvimi knjižnicami v Sloveniji vključili v mrežo občanske znanosti. Obenem smo se pridružili evropskemu projektu »ECS – libraries and Citizen Science«, ki spodbuja uvajanje aktivnosti, povezanih z občansko znanostjo, v splošne knjižnice. Projekt koordinira organizacija Public Libraries 2030.
Več:
Mreža občanske znanosti v Sloveniji:
https://citizenscience.si
EU Citizen Science:
https://EU-Citizen.Science
Mestna knjižnica Kranj in občanska znanost
Pregled dejavnosti po svetu pokaže, da se koncept občanske znanosti najpogosteje uporablja v raziskavah v biologiji in naravovarstvu. Ker postaja varovanje narave zaradi čezmernega izkoriščanja naravnih virov in brezvestnega onesnaževanja v preteklih desetletjih ključno vprašanje preživetja človeka in vseh živih bitij, smo se v Mestni knjižnici Kranj odločili, da naše aktivnosti v okviru občanske znanosti usmerimo v okoljevarstvo. S tem se aktivno uvrščamo v zeleno politiko kranjske občine. Prvega marca 2024 smo s partnerji podpisali podnebno pogodbo za dosego cilja podnebne nevtralnosti do 2030. Kranj se s tem uvršča med 112 mest, ki jih je Evropska komisija izbrala v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.
Slovenski mreži občanske znanosti smo se pridružili kot promotorji, nosilci projektov, organizatorji dogodkov in izobraževanj ter ponudniki dostopne infrastrukture za delovanje zainteresiranih partnerjev in občanov. Raziskovalcem za svoje delo ponujamo prostor, opremo in storitve: dostop do tiskanih in e-informacijskih virov, svetovanje za sodelovanje v občanskem raziskovanju, strokovno pomoč pri iskanju informacijskih virov, podatkov in gradiva za potrebe raziskav, mesta, opremljena z računalniško opremo, prostore za sestanke in skupinsko delo, dvorano za večje dogodke ter storitve tiskanja in skeniranja. Promocijo občanske znanosti in naših dejavnosti na tem področju objavljamo na spletni strani, družbenih omrežjih in v medijih.
Osrednja tema
Osredotočeni na aktualno temo varovanja narave smo v Mestni knjižnici Kranj vzpostavili sodelovanje z že uveljavljenimi partnerji, ki delujejo okoljevarstveno in lahko z našo pomočjo povečajo prepoznavnost ter razširijo svoj doseg. Naši prvi trije dolgoročni projekti so sodelovanje s Čebelarskim društvom Britof - Predoslje, Društvom za opazovanje ptic Slovenije in Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki v knjižnice uvaja Knjižnico semen.
Prvi projekt z naslovom Brenčanja v mestu smo zastavili 20. maja 2023, na svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, zasnuli pa smo ga skupaj z lokalnim Čebelarskim društvom Britof - Predoslje in Zavodom za turizem in kulturo Kranj. Arhitektura naše stavbe Globus, ki z ozelenjenimi balkoni omogoča stik urbanega z naravo, se je izkazala kot prikladen življenjski prostor za male sooblikovalce našega ekosistema – namestili smo hotel za divje opraševalce, žuželčnike in gnezdilnice za čmrlje. Obenem poslanstvo projekta udejanjamo z izbranimi izobraževalnimi vsebinami za čebelarje in splošno javnost: delavnicami za najmlajše, strokovnimi predavanji o čebelarjenju, o opraševalcih, pomenu biotske raznovrstnosti in koristih čebeljih pridelkov. Promoviramo tudi dejavnosti Čmrljice – slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Sodelovanje z Društvom za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) je vzorčen primer projekta občanske znanosti. Največja nevladna organizacija za varstvo narave v Sloveniji že desetletja deluje prav z razpredenim povezovanjem znanosti in občanov, pri čemer vključevanje ljubiteljev ptic poznavalsko prepletajo s strokovnim pristopom k raziskovanju. Knjižnica v sodelovanju z organizacijo DOPPS igra vlogo spodbudnega fizičnega in medmrežnega prostora, kjer DOPPS lahko predstavlja in promovira svoje poslanstvo in dejavnost. Prve aktivnosti so bile gostovanje razstave Glasniki, predavanje o pticah in vabilo k januarskemu štetju ptic.
V letu 2024 smo se v Mestni knjižnici Kranj pridružili mreži 19 splošnih knjižnic po Sloveniji, ki imajo v svojih prostorih Knjižnico semen. Projekt temelji na brezplačni izmenjavi semen z domačih vrtov in je eden od načinov spodbujanja ter ohranjanja biotske pestrosti. Z njim želimo prispevati k avtonomni pridelavi hrane in naravovarstvu. Poleg opremljenega prostora za izmenjavo semen med občani ponujamo ustrezno literaturo, nudimo svetovanje o virih informacij in organiziramo strokovna predavanja. Pomembno je tudi mreženje med občani, s čimer spodbujamo prost pretok znanja in izkušenj, solidarnost ter prostovoljno delovanje v dobro skupnosti. Nenazadnje pa je Knjižnica semen priložnost za sintezo številnih podatkov o semenih in lokalni pridelavi vrtnin, ki bo na voljo znanstveni obravnavi.
* Prevod termina je prispeval akademik prof. dr. Zdravko Mlinar. (Mlinar, Zdravko: Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 2021, letnik 49, št. 282, str. 23–63.)