Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Intervju: Breda Karun

»Z množico akcij mladim vzbujamo veselje do branja, razumevanja in razmisleka o prebranem!«

Samo Rugelj, Bukla 134-135, 5.7.2017

»Z množico akcij mladim vzbujamo veselje do branja, razumevanja in razmisleka o prebranem!«

Mestna knjižnica Kranj je nedavno praznovala svojo sedemdesetletnico. Ob tej priložnosti smo z Bredo Karun, sedanjo direktorico z dolgoletnim knjižničarskim stažem, opravili krajši pogovor o razvoju in posebnostih delovanja te knjižnice.

Bukla: Lahko na kratko opišete svojo delovno kariero in njene poudarke?
Karun: Moja poklicna pot je že več kot 35 let povezana s splošnimi knjižnicami in ni ravno tipična. Pri svojem dolgoletnem knjižničarskem delu sem delala zelo različne stvari – začela sem kot knjižničarka informatorka, nabavljala in obdelovala sem knjige, nadaljevala z vpeljevanjem za tisti čas malo manj običajnih storitev, kot je borza dela. V času predsedovanja Sekciji za sploš ne knjiž nice smo z ekipo pripeljali v knjižnice prvi elektronski vir IUS INFO in izpeljali morda najobsežnejšo vseslovensko promocijo splošnih knjižnic do zdaj, iz katere je zrasel vsakoletni dan splošnih knjižnic. Zasnovala sem portal lokalne kulturne dediščine KAMRA, se povezala z Europeano, evropskim portalom kulturne dediščine in tam delovala v več komisijah in delovnih skupinah. Leta 2009 sem prevzela vodenje izjemno zanimivega programa Public Libraries Innovation Programme, ki je z donacijo fundacije Billa in Melinde Gates financiral projekte v splošnih knjižnicah držav v razvoju. Zapustila sem redno službo, ustanovila zasebni zavod Jara in se posvetila delu v mednarodnem okolju, obenem pa ostala ves čas v stiku s slovenskimi sploš nimi knjižnicami prek Združenja splošnih knjižnic. Za različne ciljne skupine slovenskih knjižničarjev sem pripravila več projektov mobilnosti v knjižnice različnih evropskih držav in krona tovrstnih projektov je bil zadnji s pomenljivim naslovom Knjižničarji v svetu – čez planke nad zaplankanost. Svojo poklicno pot končujem kot direktorica Mestne knjižnice Kranj.

Bukla: Kako se je od začetka osemdesetih let, ko ste začeli delati, spremenil poklic knjižničarja?
Karun: Tako kot so se spreminjale knjižnice, se je spreminjal poklic knjižničarja. Rada citiram pisatelja Neila Gaimana, velikega zagovornika knjižnic, ki pravi, da je bil nekoč knjižničar tisti, ki je iskal bilko v puščavi, zdaj pa išče točno določeno drevo v pragozdu. Pri iskanju tega drevesa (informacije) si mora znati pomagati z različnimi orodji, med katerimi knjige niso več najpomembnejše. Neverjetna dostopnost in množina informacij dajeta vtis, da je zelo preprosto najti tisto pravo, ki se bo pokazala med prvimi desetimi zadetki na Googlu. Pa ni tako, poiskati verodostojne in relevantne informacije je zahtevna veščina, ki jo morajo danes obvladati knjižničarji. Sodobna splošna knjižnica je tudi prostor druženja in preživljanja prostega časa, kulture v najširšem pomenu, učenja, socialnega vključevanja in most med različnimi kulturami in generacijami. Knjižnice uvajajo storitve, ki zahtevajo nova znanja, ki močno presegajo ozko področje knjižničarstva.

Bukla: Mestna knjižnica Kranj, ki jo vodite, je nedavno praznovala sedemdeset let. Kakšna je zgodovina knjižničarske dejavnosti v Kranju?
Karun: Knjižničarstvo v Kranju je precej starejše od 70 let. Prva knjižnica je bila ustanovljena že leta 1863 kot del Narodne čitalnice. Ta se je leta 1907 osamosvojila in se od takrat dalje imenovala Ljudska knjižnica. Po vojni, leta 1947, pa je po nekajletnem mirovanju ponovno zaživela Ljudska knjižnica s fondom 18.000 knjig in zagotovljenim nadaljnjim financiranjem. Ključna prelomnica v dolgem življenju kranjskega knjižničarstva pa je leto 2011, ko so se v prenovljeni stavbi bivše veleblagovnice Globus združili prej razpršeni oddelki študijske, splošne in pionirske knjižnice. Nova Knjižnica Globus je bila načrtovana v skladu s tedanjimi svetovnimi trendi, vpeljane so bile najnaprednejše tehnologije. Ker nova stavba daje prostor in možnosti tudi drugačne uporabe knjižnice, se je povečalo število dogodkov in prireditev, razstav, dejavnosti za otroke, izobraževanj na področju bralne in informacijske pismenosti. Prav zaradi vseh novih dejavnosti in privlačnega prostora je danes knjižnica ustanova, ki jo poznajo in cenijo prebivalci Kranja in sosednjih občin, kjer delujejo krajevne knjižnice.

Bukla: Katere so posebnosti delovanja vaše knjižnice?
Karun: V knjižnici z množico akcij vzbujamo veselje do branja, razumevanja in razmisleka o prebranem. Redno deluje 18 bralnih skupin, ki se srečujejo tudi zunaj knjižnice in so namenjene odraslim, starejšim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter osebam z motnjami branja. Za projekt Modro brati in kram ljati je leta 2015 Mednarodna zveza za pismenost knjižnici podelila nagrado za inovativno promocijo branja v Evropi. Pri tem nam v veliki meri pomagajo prostovoljci, za katere organiziramo sistematična usposabljanja, preden začnejo delati samostojno. Poleg bralnih skupin poteka še vrsta aktivnosti za spodbujanje branja – družinsko branje, namenjeno druženju in uživanju ob branju dobrih knjig v krogu družine, pravljične ure in knjižne uganke, bralna priporočila za odrasle in otroke.
Knjižnica je že leta 2012 vpeljala vrsto brezplačnih izobraževanj v podporo informacijski pismenosti, ki se jih še zdaj letno udeleži več kot 5000 ljudi. Tečajniki na njih spoznavajo osnove uporabe računalnika, vedno večji pa je poudarek na napredni rabi tehnologije. V knjižnici letno organiziramo več kot 900 prireditev in dogodkov za odrasle in otroke. Samo v Knjižnici Globus beležimo povprečno 1600 obiskovalcev dnevno. Uporabnikom smo prišli naproti z brezplačno možnostjo izposoje in vračanja knjig v kateri koli enoti knjižnice. Knjiž nica je pred trinajstimi leti postala ena od desetih slovenskih osrednjih območnih knjižnic, zadolžena za razvoj knjižničnih storitev na Gorenjskem.

Bukla: Kaj se je dogajalo z vašo knjižnico, financiranjem, članstvom in izposojo v tem času? Kakšni so ti trendi v obdobju po letu 2008?
Karun: Resnična prelomnica je leto 2011, ko se je knjižnica preselila v nove prostore. Število članov je po odprtju Knjižnice Globus poraslo skoraj za 30 odstotkov in je danes višje od slovenskega povprečja. Zanimivo je, da izposoja ostaja stabilna za razliko od večine drugih knjižnic v Sloveniji in tujini. Financiranje je bilo do leta 2014 razmeroma stabilno, od takrat dalje pa se vsako leto zmanjšuje, še posebej v letih 2017 in 2018. To pomeni krčenje dejavnosti za uporabnike in manjši nakup gradiva.

Bukla: Večkrat se problematizira nabavno politiko posameznih knjižnic. Kakšen je vaš pogled na to?
Karun: Knjižnice so javne ustanove, namenjene ljudem z različnimi okusi, ki imajo vso pravico zahtevati gradivo, ki ga želijo, pa naj bodo to zahtevni nas lovi ali žanrska literatura. Lahko pa knjižnice naredimo veliko s promocijo kakovostnega branja.

Bukla: Obseg založništva je v zadnjih osmih letih padel za nekaj manj kot polovico. Več založb je zaprlo svoja vrata. Ste to čutili tudi v knjižnicah?
Karun: Knjižnice smo zaradi zniževanja sredstev za nakup knjig prisiljene v zelo selektiven izbor. Pogrešamo produkcijo nekaj večjih založb, ki so izdajale kakovostne knjige, težko pa presodimo, ali so zato morda druge založbe prevzele izdajo tovrstnih knjig. Se pa pojavljajo tudi nove, ki jim uspe z dobrim programom poslovno preživeti.

Bukla: Kakšen pa je vaš pogled na pojav in možnost izposoje e-knjige? Katere tipe knjig najbolj izposojate?
Karun: E-knjige so dobrodošel alternativni medij za branje, ne bodo pa nadomestile tiskanih knjig. Ovira je med drugim majhna produkcija e-knjig v slovenščini, vendar je to značilnost tudi knjižnega trga. Žal podatkov o tistih, ki si izposojajo e-knjige, nimamo, lahko pa pregledamo najbolj brane e-knjige. Prevladujejo kriminalke, tudi slovensko Jezero, sta pa med najbolj branimi tudi Čas nesmrtnosti in Cavazza.


Povej naprej

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...