Za ljubitelje zgodovinskih, ljubezenskih in družbenih romanov
Monumentalna literarna saga ene najbolj odmevnih sodobnih gruzijskih pisateljic, ki nitke družinske preteklosti skrbno prepleta z gruzijsko zgodovino dvajsetega stoletja.
Nino Haratišvili:
Osmo življenje (za Brilko)
prevod: Mojca Kranjc
Mladinska knjiga, zbirka Kapučino, 2023, t. v., 1096 str., 49,99 €
»Super knjiga, a tudi super obsežna. Kako to, da si se odločila zanjo?« me je pred kratkim vprašal založniški kolega, ko je bral Osmo življenje. Dobro so mu namreč znane težave, ki jih prinesejo t. i. »knjižni špehi«. Stroški (prevoda, lekture, korektur, da tiska sploh ne omenjamo) so enormni, težko je najti prevajalca (pa tudi lektorja), ki je pripravljen ugrizniti v tak projekt, se toliko časa posvetiti eni knjigi, in pri današnjem založniškem tempu je tudi za urednika to huda obremenitev. Zakaj sem se torej odločila za to knjigo?
Ker si Osmo življenje to zasluži. Nino Haratišvili je zvezda sodobne gruzijske književnosti (k njeni vidnosti nedvomno pripomore dejstvo, da piše v nemščini, kar precej olajša prevode v druge jezike, tudi v slovenščino). Za svoje pisanje je požela cel kup priznanj in nagrad, vključno z nominacijo za mednarodnega bookerja. Njene zgodbe raziskujejo dušo in srce gruzijskega naroda, pa tudi sodobnega mladega človeka; njeni romani so preplet specifičnega gruzijskega duha in moderne evropske misli. Srčika njenega opusa je prav Osmo življenje (s podnaslovom Za Brilko), ki so ga nekateri kritiki označili za gruzijskega Doktorja Živaga, drugi pa postavili ob bok samemu Tolstoju. V njem skozi sedem (večinoma) ženskih glasov šestih generacij zajame celotno gruzijsko zgodovino dvajsetega stoletja, od stalinističnih čistk, druge svetovne vojne, gruzijske vojne za neodvisnost in nazadnje državljanske vojne. Zlivanje družinske preteklosti z narodno, fikcije z resničnimi dogodki bo navdušilo ljubitelje zgodovinskih, ljubezenskih in družbenih romanov, ki bodo nedvomno uživali tudi v mojstrskem prevodu fenomenalne Mojce Kranjc.