Založniki v sodelovanju s knjižnimi blogerji
Konec oktobra je bilo v Trubarjevi hiši literature srečanje založnikov in knjižnih blogerjev v organizaciji Društva slovenskih založnikov in pobudnic Nataše Detič ter blogerke Alenke Štrukelj. Organizirali sta ga z namenom pridobivanja novih delovnih poznanstev, predstavitve različnih možnosti sodelovanja in predvsem njegove opredelitve. Dogodka se je udeležilo šest prepoznavnejših slovenskih knjižnih blogerjev in presenetljivo število predstavnikov založb, nekateri med njimi tudi takšni, ki področje blogerstva v Sloveniji šele spoznavajo.
Vloga blogerjev in vlogerjev, tu razmišljam o vseh ustvarjalcih knjižnih vsebin v digitalnem svetu, je v tujini čedalje večja, opazen pa je tudi njihov vpliv na splošno javnost, torej med sledilci in simpatizerji, kot tudi njihov pomen za založbe in knjigotržce, s katerimi poslovno sodelujejo. Z leti je v svetu zato prišlo do novih in povsem resnih oblik dela, ki natančno opredeljujejo njihov partnerski odnos. Založnikom in knjigotržcem blogerji lahko predstavljajo drugačno tržno pot predvsem do tistega dela občinstva, ki knjige že berejo in kupujejo, pri tem pa le-ti potrebujejo malo usmeritve in spodbude. Tudi slovenski blogerski svet se razvija, čeprav v primerjavi s tujino precej počasneje. Nimamo še blogerskih nagrad, ni večjega sodelovanja s podjetji (tukaj ne govorim samo o založbah), vendar imamo veliko navdušencev, ki vztrajajo pri pisanju v slovenščini (kljub majhnemu trgu pišejo v maternem jeziku, čeprav bi z angleščino morda pridobili več sledilcev in več poslovnih priložnosti) in občinstvu delijo vsebine, ki so po njihovem mnenju tega vredne. Za svoje objave se trudijo in za njih porabijo veliko ur, najpogosteje v svojem prostem času. Tako so bile na dogodku založbam poleg seznama vseh domačih knjižnih blogerjev predstavljene tudi zelo raznolike možnosti sodelovanja z njimi, od klasičnih objav o izbranih knjigah, sodelovanja pri promociji načrtovanih in novih izidov (npr. posebna druženja z blogerji), pisanje naročenih člankov in objav za družbene in druge medije, spletno oglaševanje (blog kot oglasni prostor), vodenje dogodkov v knjigarnah in drugo. Na naših tleh za zdaj sodelovanje poteka predvsem z recenzijskimi izvodi, za katere bloger po svoji želji – in če mu je knjiga všeč – pripravi in objavi vsebino. Prednost takšnega sodelovanja je seveda v tem, da založba vsebine ne korigira, ker bloger svojim sledilcem predstavi samo tiste vsebine, nad katerimi je resnično navdušen in ima z njimi pristno bralsko izkušnjo. Zato to niso oglasi, ampak širjenje informacij o knjigah, v katere verjame. Nekaj pomislekov v zvezi s tem je imela tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin, ki je prisotne spodbudila, da bi si bolj prizadevali za ureditev razmer na področju oglaševanja v zvezi z objavami blogerjev.
Zaključim lahko, da je bil dogodek presenetljivo ploden in učinkovit predvsem v informiranju obeh strani in navezovanju novih stikov. Kam se bo področje knjižnega blogerstva v Sloveniji obrnilo in kako se bo razvijalo, bo pokazala šele prihodnost, vendar je tudi od vsakega posameznega ustvarjalca vsebin odvisno, koliko bo pripravljen pokazati volje in pristopati k izbranim založbam.
Nekatere domače blogerje boste lahko spoznali na dogodku v okviru 35. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo na sporedu v soboto, 30. novembra, ob 20. uri v sklopu Debatne kavarne.