Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Novacen

Prihajajoča doba hiperinteligence
James Lovelock
Prelistaj
Novacen -10%
17,91 € 19,90 € Prihrani 1,99 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-7050-67-7
Naslov izvirnika Novacene
Podnaslov izvirnika The coming age of hyperintelligence
Leto izdaje izvirnika 2019
Prevod Samo Kuščer
Soavtor Bryan Appleyard
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 12,5 cm
230 g
169 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
knjige umco
naravoslovje
naravoslovje > ekologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Vizionarska knjiga enega največjih mislecev našega časa in avtorja uspešnice Težavna pot v prihodnost

Štiri desetletja po tem, ko nam je znanstvenik in mislec James Lovelock predstavil svojo teorijo o Gaji, ki pravi, da so naš planet Zemlja in vsi živi organizmi na njem medsebojno povezani, nam zdaj ponuja še eno temeljno zamisel – novo geološko dobo. Imenuje jo »novacen«.

Novacen je naslednik antropocena, ki se je začel v 18. stoletju, ko je človek začel spreminjati geologijo in ekosisteme celotnega planeta. V dobi novacena, ki se je po mnenju Lovelocka že začel, se bo tehnologija sčasoma izmuznila naši zmožnosti, da jo obvladujemo. Pojavila se bo umetna inteligenca, veliko zmogljivejša in hitrejša od človeka. Ta knjiga pripoveduje, kako se bo to zgodilo in kaj to pomeni za našo prihodnost.

 

»Nova knjiga nemirno razmišljajočega in v prihodnost zazrtega duha.« – James McConnachie, The Times

»Najbolj vpliven znanstvenik in znanstveni pisec po Charlesu Darwinu.« – Irish Times

»Največji znanstveni mislec našega časa.« – The Sunday Times

»Znanstvenik, ki je spremenil naš pogled na Zemljo.« – Independent

 

O AVTORJU

James Ephraim Lovelock (1919) je študiral kemijo v Manchestru, potem pa prevzel mesto na Inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške Nase je sodeloval kot inovator in znanstveni svetovalec. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society. Še bolj kot raziskovalec in izumitelj slovi kot zavzet okoljevarstvenik ter utemeljitelj teorije o živečem planetu Gaji. V slovenščini so doslej izšle tri njegove knjige: Gaja: nov pogled na življenje na Zemlji (1994), Gaja se maščuje: o pregrevanju Zemlje in usodi človeštva (2007) in Težavna pot v prihodnost (2017). Leta 2003 je prejel častni naziv Royal Companion, leta 2005 pa ga je revija Prospect uvrstila med sto najvplivnejših svetovnih intelektualcev. Leto pozneje je prejel Wollastonovo medaljo, najvišje odlikovanje častitljive Geološke družbe iz Londona, ki so ga nekoč podelili Charlesu Darwinu. Živi v Devonu na skrajnem jugozahodu Velike Britanije.

ODLOMEK

»Po neverjetnem naključju je zgornja temperaturna meja tako za organsko kot elektronsko življenje na morskem planetu Zemlji skoraj povsem enaka in znaša blizu 50 °C. Elektronsko življenje teoretično lahko prenese veliko višje temperature, morda celo do 200 °C, vendar ne na našem morskem planetu. Nad 50 °C okolje celotnega planeta postane močno korozivno in škodljivo. Pri temperaturah, višjih od 50 °C, ne bi bilo mogoče živeti niti ekstremofilnim bitjem, kiborgom pa tudi ne. Zaradi teh pogojev bo oblika življenja, ki nas bo nasledila za krmilom, imela odgovornost, da vzdržuje enakomerno temperaturo krepko pod 50 °C.«
– iz knjige

 

O KNJIGI V DRUGIH MEDIJIH

Boštjan Videmšek o knjigi v Delu

 

Recenzija Bukla

James Lovelock (1919) je eden najbolj unikatnih svetovnih mislecev, avtor koncepta Gaje, ki temelji na celoviti povezanosti vsega živega na Zemlji, raziskovalec, ki je po koncu druge svetovne vojne delal poskuse na lastnem telesu – te je nadzoroval dr. Hawking, oče fizika Stephena Hawkinga, ki ga je Lovelock ob neki priložnosti pestoval še kot dojenčka – inovator, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri instrumentih, ki so potem poleteli na Mars in so tam še zdaj, stoletnik, ki je doživel temeljito preobrazbo Zemlje in življenja na njem v tem času, ter plodovit publicist, ki je tudi avtor mnogih knjig. Tudi novacen je njegov besedni izum, ki ima realno ozadje: po Lovelocku gre za novo geološko dobo (po antropocenu), ki bo zaznamovala prihodnost na našem planetu. Lovelock v svoji knjigi s tem naslovom izhaja iz preteklosti. Po njegovem mnenju je nastanek življenja na Zemlji nekaj unikatnega v vesolju, približno štiri milijarde let od prvih živih organizmov pa – v primerjavi s štirinajstimi milijardami, kolikor naj bi bilo staro vesolje – samo dokazuje, kako dolgo je potrebno, da se razvijejo živa bitja, ki se zavedajo samih sebe, obenem pa imajo tudi možnost opazovanja sveta in vesolja. Iz preteklosti Lovelock izpeljuje in napoveduje prihodnost. Ta naj bi bila po njegovem mnenju vse bolj elektronska, vse bolj zasnovana na čedalje zmogljivejši umetni inteligenci, ki pa – za razliko od mnogih pesimističnih distopičnih napovedi – naj ne bi imela namena uničiti človeštvo na Zemlji ali ga strogo pokoriti. Lovelock namreč meni, da bo prihodnost prinesla sobivanje med klasičnim organskim in elektronskim življenjem in da bodo potrebni skupni napori za ohranjanje takih podnebnih razmer na našem planetu, da bo na njem mogoče nadaljnje bivanje (tako organskega kot elektronskega življa). In kaj po tem? Lovelock trdi, da se bo morda prav elektronsko, računalniško življenje odpravilo v raziskovanje daljnega vsemirja, saj je življenjska doba elektronskih naprav lahko veliko daljša, kot je ta, ki jo za zdaj premore organsko, človeško življenje. In ravno tu Lovelock sklene svoj krog dokazov, zakaj katero drugo življenje ne obstaja: če bi, bi elektronske naprave v vesoljskih ladjah z drugih planetov do zdaj že tudi prišle do nas, bile bi nam vidne, če ne ravno na Zemlji, pa vsaj na območju, ki ga opazujejo astronomi s svojimi teleskopi. Novacen je knjiga, ki v razmišljanju o naši preteklosti in prihodnosti odpira nove registre.

Renate Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...