Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Novacen

Prihajajoča doba hiperinteligence
James Lovelock
Prelistaj
Novacen Novo -15%
16,90 € 19,90 € Prihrani 3,00 €
Na zalogi, rok dobave 4-6 delovnih dni

Knjiga bo lično ovita v darilni papir in zavezana s trakom. Račun v kuverti pošljemo h kupcu, knjigo pa k obdarovancu.

2,90 €


Povej naprej

Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-7050-67-7
Naslov izvirnika Novacene
Podnaslov izvirnika The coming age of hyperintelligence
Leto izdaje izvirnika 2019
Prevod Samo Kuščer
Soavtor Bryan Appleyard
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 12,5 cm
230 g
169 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
knjige umco
naravoslovje
naravoslovje > ekologija

Založnik o knjigi

Vizionarska knjiga enega največjih mislecev našega časa in avtorja uspešnice Težavna pot v prihodnost

Štiri desetletja po tem, ko nam je znanstvenik in mislec James Lovelock predstavil svojo teorijo o Gaji, ki pravi, da so naš planet Zemlja in vsi živi organizmi na njem medsebojno povezani, nam zdaj ponuja še eno temeljno zamisel – novo geološko dobo. Imenuje jo »novacen«.

Novacen je naslednik antropocena, ki se je začel v 18. stoletju, ko je človek začel spreminjati geologijo in ekosisteme celotnega planeta. V dobi novacena, ki se je po mnenju Lovelocka že začel, se bo tehnologija sčasoma izmuznila naši zmožnosti, da jo obvladujemo. Pojavila se bo umetna inteligenca, veliko zmogljivejša in hitrejša od človeka. Ta knjiga pripoveduje, kako se bo to zgodilo in kaj to pomeni za našo prihodnost.

 

»Nova knjiga nemirno razmišljajočega in v prihodnost zazrtega duha.« – James McConnachie, The Times

»Najbolj vpliven znanstvenik in znanstveni pisec po Charlesu Darwinu.« – Irish Times

»Največji znanstveni mislec našega časa.« – The Sunday Times

»Znanstvenik, ki je spremenil naš pogled na Zemljo.« – Independent

 

O AVTORJU

James Ephraim Lovelock (1919) je študiral kemijo v Manchestru, potem pa prevzel mesto na Inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške Nase je sodeloval kot inovator in znanstveni svetovalec. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society. Še bolj kot raziskovalec in izumitelj slovi kot zavzet okoljevarstvenik ter utemeljitelj teorije o živečem planetu Gaji. V slovenščini so doslej izšle tri njegove knjige: Gaja: nov pogled na življenje na Zemlji (1994), Gaja se maščuje: o pregrevanju Zemlje in usodi človeštva (2007) in Težavna pot v prihodnost (2017). Leta 2003 je prejel častni naziv Royal Companion, leta 2005 pa ga je revija Prospect uvrstila med sto najvplivnejših svetovnih intelektualcev. Leto pozneje je prejel Wollastonovo medaljo, najvišje odlikovanje častitljive Geološke družbe iz Londona, ki so ga nekoč podelili Charlesu Darwinu. Živi v Devonu na skrajnem jugozahodu Velike Britanije.

ODLOMEK

»Po neverjetnem naključju je zgornja temperaturna meja tako za organsko kot elektronsko življenje na morskem planetu Zemlji skoraj povsem enaka in znaša blizu 50 °C. Elektronsko življenje teoretično lahko prenese veliko višje temperature, morda celo do 200 °C, vendar ne na našem morskem planetu. Nad 50 °C okolje celotnega planeta postane močno korozivno in škodljivo. Pri temperaturah, višjih od 50 °C, ne bi bilo mogoče živeti niti ekstremofilnim bitjem, kiborgom pa tudi ne. Zaradi teh pogojev bo oblika življenja, ki nas bo nasledila za krmilom, imela odgovornost, da vzdržuje enakomerno temperaturo krepko pod 50 °C.«
– iz knjige

 

O KNJIGI V DRUGIH MEDIJIH

Boštjan Videmšek o knjigi v Delu

 


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...