Vrata Evrope

Recenzija Bukla

Vrata Evrope, delo Serhiija Plokhyja, uglednega ukrajinskega zgodovinarja, profesorja zgodovine Ukrajine na znameniti Harvardski univerzi, katerega polje raziskovanja zajema intelektualno, kulturno in mednarodno zgodovino Vzhodne Evrope, velja za referenčno in natančno zgodovino te največje in najmanj poznane evropske države vse od antike do današnjih dni. V slovenščini smo dobili posodobljeno izdajo iz leta 2021 te zgodovinske raziskave, opremljene s kartografskim materialom, ki pregledno predstavi ukrajinsko preteklost. Knjiga nas že na samem začetku poduči, da je bil prvi zgodovinar Ukrajine sam Herodot, oče te starodavne vede, ki jo varuje muza Klio. Četudi nam je Ukrajina trenutno poznana po svojih zapletenih odnosih s sosedo Rusijo, je boj za njeno ozemeljsko integriteto in politično neodvisnost dolg in mukotrpen, zato je sedanji konflikt samo eden v nizu dolgih bojev. Avtor vztrajno zagovarja misel, da je zavoljo razumevanja trenutnega položaja te države nujno potrebno poznavanje njene preteklosti. Spričo te misli ne preseneča poglobljena in dosledna analiza zgodovinskih dejstev, ki zajemajo ključne prelomnice, pri čemer Plokhy svoje raziskovalno popotovanje začne že v 5. stoletju pr. n. š., raziskuje izvor Slovanov in se pomika k preostalim obdobjem v razvoju Ukrajine, ki je večkrat padla pod oblast raznolikih političnih entitet: tu najdemo denimo Vikinge, Bizantinsko cesarstvo, Mongole, Rusko carstvo, Sovjetsko zvezo, kar je nenazadnje pripeljalo do neodvisne in samostojne državne ureditve. Ravno njen geografski položaj, ki jo umešča na razpotje držav Centralne Evrope, Rusije in Srednjega vzhoda, je poskrbel, da so jo v vseh teh letih zaznamovali in sooblikovali številni vzhodni kot tudi zahodni imperiji, sama pa je postala svojevrstno stičišče kultur in religij. Medtem ko knjigo odpirajo zemljevidi razvoja ozemlja, se pričujoča izdaja zaključuje z zgodovinsko časovnico in kronološko predstavitvijo osebnosti, ki so kovale ukrajinsko iskanje lastne identitete, to so denimo: Jaroslav Modri, čigar hči Ana je postala kraljica Francije, Nikita Hruščev in Leonid Brežnjev, ki sta Ukrajino dojemala za svojo domovino, kot tudi majdanski demonstranti iz let 2013 in 2014. Kot pojasni avtor, je trenutna tragična kriza predvsem prikaz ponavljanja zgodovine, Vrata Evrope pa nudijo izčrpen in temeljit uvid v izvore enega najnevarnejših mednarodnih konfliktov po obdobju hladne vojne.

Tanja Božić, Bukla 167

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.