Založba | UMco |
Zbirka | 'S terena' |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-7050-07-3 |
Naslov izvirnika | The sixth extinction |
Leto izdaje izvirnika | 2014 |
Prevod | Anja Radaljac |
Urejanje | Renate Rugelj, Samo Rugelj |
mehka vezava
21 x 15 cm
540 g
384 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > znanost
knjige umco
zgodovina
naravoslovje > biologija
naravoslovje > ekologija
Založnik o knjigi
Najboljša knjiga stvarne literature po izboru Guardiana
Pulitzerjeva nagrada za najboljšo knjigo na področju stvarne literature
V zadnje pol milijarde let je na Zemlji prišlo do petih množičnih izumrtij živih bitij; raznolikost življenja se je pri vsakem od njih nenadoma in dramatično zmanjšala. Znanstveniki po vsem svetu pa trenutno spremljajo šesto izumrtje, ki naj bi bilo najbolj uničujoče izumrtje od padca asteroida, ki je pred več kot 65 milijoni let zbrisal dinozavre z obličja Zemlje. Tokrat pa kataklizme ne gre iskati v zunanjih dejavnikih, ampak v človeštvu samem.
V nagrajeni knjigi Šesto izumrtje njena avtorica Elizabeth Kolbert, priznana raziskovalna novinarka, nazorno in analitično prikaže, zakaj in kako smo ljudje spremenili življenje na našem planetu v tolikšni meri, kot ga ni še nobena vrsta poprej. S prepletanjem različnih znanstvenih ved avtorica natančno opiše fascinantne živalske vrste, ki so že izgubljene, in predstavi razvoj koncepta izumiranja skozi naravno zemeljsko zgodovino. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, Kolbertova ocenjuje, da bo konec 21. stoletja izgubljenih med 20 in 50 odstotkov svetovne flore in favne, s čimer jasno pokaže, da bo šesto izumrtje najverjetneje najbolj izrazita človekova zapuščina. Vse to nas sili, da premislimo o dveh temeljnih vprašanjih: kaj pomeni biti človek in kako človeštvo spreminja življenje Zemlje.
Kolbertova zavzeto poroča o propadanju flore in favne v habitatih na vse koncih sveta: vodi nas vse od Paname do Islandije, od Italije do Škotske in od amazonskega deževnega gozda v Braziliji do oddaljenega otoka ob obali Avstralije. Spoznanja raziskovalnih odprav Kolbertova dopolnjuje s pogovori z znanstveniki in raziskovalci, bralca pa sooči z dejstvom, da smo sredi sodobnega, umetno sproženega šestega izumrtja. Kljub temu v svoji raziskavi ne obsoja, temveč išče objektivno rešitev za prihodnje rodove. Iskreno, znanstveno natančno in vsakemu bralcu dostopno branje, ki na široko odpira oči.
Elizabeth Kolbert (1961), priznana ameriška novinarka in avtorica nagrajenih knjig o okoljevarstvu, je na Univerzi Yale doštudirala književnost, nato pa prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje na hamburški univerzi. Od leta 1999 je redno zaposlena pri reviji The New Yorker, za katero piše prispevke o raznovrstnih temah, od političnih analiz in knjižnih recenzij, do esejev in poglobljenih člankov o podnebnih spremembah. Serija treh člankov z naslovom The Climate of a Man je prejela številne nagrade, med drugim tudi nagrado Ameriškega združenja za napredek znanosti, in bila nato razširjena v knjigi Field Notes from a Catastrophe (Terenski zapisi o katastrofi). V pričujoči knjigi, nagrajeni s Pulitzerjem, pa se je posvetila izumiranju živali in rastlin kot posledici človekovega vpliva.
»Šesto izumrtje bo pretreslo vaš pogled na svet ... Avtorica je v tej vznemirljivi in dramatični temi uspela najti tudi zrnce humorja.«
– The Seattle Times
odlomek
»Zgodba šestega izumrtja, vsaj kakor sem se jo odločila povedati jaz, ima trinajst poglavij. Vsako izmed njih sledi vrsti, ki je na neki način simbolična – ameriški mastodon, velika njorka, amoniti, ki so ob koncu krede izginili skupaj z dinozavri. Bitja v začetnih poglavjih so že izumrla, in ta del knjige se ukvarja predvsem z velikimi izumrtji v preteklosti in presenetljivo zgodovino njihovih odkritij, ki se začenja z delom francoskega naravoslovca Georgesa Cuvierja. Drugi del knjige se odvija v sedanjosti – v vse bolj pičlih amazonskih deževnih gozdovih, na hitro segrevajočih se pobočjih v Andih, na zunanjih predelih Velikega koralnega grebena. Da obiščem te predele, sem se odločila iz običajnih novinarskih vzgibov – ker je bila tamkaj raziskovalna postaja ali ker me je nekdo povabil, da se pridružim odpravi.
Toda obseg sprememb, ki se zdaj odvijajo na Zemlji, je tolikšen, da bi lahko šla tako rekoč kamorkoli in s primernim vodstvom tudi sama videla znake, ki kažejo nanje. Eno izmed poglavij se ukvarja z izumiranjem, ki se dogaja bolj ali manj na mojem lastnem dvorišču (in precej verjetno tudi na vašem).
Če je izumiranje strašna tema, je tema množičnega izumiranja … no, \'množično\' strašna, obenem pa tudi fascinantna. Na straneh knjige Šesto izumrtje skušam prikazati obe strani: vznemirjenje ob tem, česar se učim, pa tudi grozo vsega skupaj. Upam, da bo bralstvo te knjige iz nje potegnilo razumevanje tega resnično izjemnega trenutka, v katerem bivamo.«
– iz knjige
o knjigi v drugih medijih
Sobotno branje na Radiu Prvi
»Letos spomladi je odjeknila novica, da je v Keniji poginil zadnji samec severnega belega nosoroga. Vrsta, ki jo zdaj predstavljata le še dve samici, je zapisana neizbežnemu koncu. V tem nikakor ni edina. Naglo zmanjševanje biodiverzitete in izginjanje vrst je danes trend, ki ga lahko spremljamo na vseh koncih sveta. Na najrazličnejše, tudi zelo odmaknjene kotičke planeta se je odpravila tudi ameriška raziskovalna novinarka Elizabeth Kólbert in si skupaj z znanstveniki, ki spremljajo dogajanje v najrazličnejših ekosistemih, ogledala tako sledi nekdanjih velikih izumiranj kot tudi jasne znake današnjega. Rezultat je knjiga Šesto izumrtje: Nenaravna zgodovina, za katero je pred tremi leti prejela Pulitzerjevo nagrado za najboljšo stvarno literaturo. Knjiga je pred nedavnim v prevodu Anje Radaljac izšla pri založbi Umco.«
Recenzija Bukla
Elizabeth Kolbert (1961) je priznana ameriška novinarka in avtorica nagrajenih knjig o okoljevarstvu, na Univerzi Yale pa je doštudirala književnost, nato pa prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje na hamburški univerzi. Že dolgo je redno zaposlena pri reviji The New Yorker, za katero piše prispevke o raznovrstnih temah, od političnih analiz in knjižnih recenzij do esejev in poglobljenih člankov o podnebnih spremembah. V knjigi Šesto izumrtje, nagrajeni s Pulitzerjevo nagrado za najboljšo neleposlovno knjigo, se je posvetila izumiranju živali in rastlin kot posledici človekovih dejanj. V zadnje pol milijarde let je na Zemlji namreč prišlo do petih množičnih izumrtij živih bitij in raznolikost življenja se je pri vsakem od njih nenadoma in dramatično zmanjšala. Znanstveniki po vsem svetu pa trenutno spremljajo šesto izumrtje, ki naj bi bilo najbolj uničujoče izumrtje od padca asteroida, ki je pred več kot 65 milijoni let z obličja Zemlje izbrisal dinozavre. Vendar tokrat kataklizme ne gre iskati v zunanjih dejavnikih, ampak v človešt vu samem. Kolbertova v svoji živahno pisani knjigi nazorno in analitično prikaže, zakaj in kako smo ljudje spremenili življenje na planetu v tolikšni meri, kot ga ni še nobena vrsta poprej. S prepletanjem raziskav različnih znanstvenih ved avtorica opiše fas cinantne živalske vrste, ki so že izgubljene, in predstavi razvoj koncepta izumiranja skozi naravno zemeljsko zgodovino. Po temeljiti raziskavi ocenjuje, da bo konec 21. stoletja, če se bodo sedanji trendi nadal jevali, izgub ljenih med 20 in 50 odstotkov svetovne flore in favne, s čimer jasno pokaže, da bo šesto izumrtje najverjetneje najbolj izrazita človeška zapuščina. Vse to nas sili, da premislimo o dveh temeljnih vprašanjih: kaj pomeni biti človek in kako človeštvo spreminja življenje na Zemlji. Kolbertova se osredotoča na propadanje flore in favne v habitatih na vse koncih sveta, tja pa nas popelje z zavzetim poročanjem: vodi nas vse od Paname do Islandije, od Italije do Škotske in od amazonskega deževnega gozda v Braziliji do oddaljenih otokov ob obali Avstralije. Spoznanja lastnih raziskovalnih odprav v svoji izjemni študiji dopolnjuje s pogovori z znanstveniki in raziskovalci, bralca pa sooči z dejstvom, da smo trenutno sredi sodobnega, umetno sproženega šestega izumrtja. Kljub temu v svoji raziskavi ne obsoja, temveč išče objektivno rešitev za prihodnje rodove. Iskrena, znanstveno natančna in vsakemu bralcu dostopna knjiga, ki na široko odpira oči.
Samo Rugelj, Bukla 142
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Iznajdba narave Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico
- -10% Narava zdravi in popravi Zakaj narava pripomore, da smo srečnejši, ustvarjalnejši in bolj zdravi 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- -10% Seks v svetu narave O spolnosti in parjenju z vseh strani 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- -10% Artur Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom 19,71 € 21,90 € Prihrani 2,19 € Dodaj v košarico
- -10% Zadnji dve Najin in Fatu: reševanje vrste na robu izumrtja 24,21 € 26,90 € Prihrani 2,69 € Dodaj v košarico
- -10% Včasih je januar sredi poletja Posodobljena izdaja 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico
- -10% Dirka od bloka do drevesa Šport, morala, doping in nevednost 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- -10% Evforija 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico