mehka vezava
256 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
Založnik o knjigi
Avtor Stevan Dedijer (Sarajevo 1911 – Dubrovnik 2004), brat znanega zgodovinarja Vladimirja Dedijerja, je imel zelo razburljivo življenje. Bil je fizik, novinar, vojak in padalec, diplomat, obveščevalec, znanstvenik, univerzitetni profesor, član Švedske akademije znanosti, poliglot, utemeljitelj koncepta poslovnega obveščanja (business intelligence) ...
Rodil se je v družino enega od vodij tajne organizacije Črna roka, ki je pripravila sarajevski atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda. Življenjsko pustolovščino skozi 20. stoletje je začel s šolanjem v Rimu; 1929 je emigriral v ZDA in na princetonski univerzi diplomiral iz teoretične fizike. Tam ga je ujela druga svetovna vojna; kariero v OSS, predhodnici CIE, mu je preprečilo dejstvo, da so ga razkrinkali kot komunista. Priglasil se je k ameriški 101. zračni diviziji, kjer je od 1942 do 1945 služil kot padalec in telesni stražar generala Taylorja. Po vrnitvi v Beograd in različnih novinarskih in napol diplomatskih misijah ga je nova oblast kot fizika vključila v projekt »Titove« atomske bombe. Potem si je s kritiziranjem komunističnega režima in Tita si je prislužil profesionalno in osebno degradacijo. Šest let in štirinajst prošenj je bilo potrebnih, da si je vendarle izposloval potni list in odšel najprej na Dansko, na Inštitut za teoretično fiziko Nielsa Bohra. Nazadnje je na univerzi v švedskem Lundu kot svetovno priznan strokovnjak za zbiranje poslovnih informacij ustanovil Inštitut za raziskovalno politiko, svoje poslanstvo pa nadaljeval tudi po upokojitvi, vse do visoke starosti.
Recenzija Bukla
Iz mladosti se spomnim očetovih knjižnih polic, na katerih so mogočno stale knjige Vladimirja Dedijerja, ki je med drugim napisal tudi obsežen življenjepis Josipa Broza Tita in v več knjigah objavil tudi svoje medvojne dnevnike. Medtem pa je njegov brat Stevan (1911–2004) živel in preživel svetovljansko življenje, vredno celovečernega filma. Že v mladih letih se je odpravil na šolanje iz Beograda v Italijo, od tam potegnil proti Ameriki, najprej študiral strojništvo, presedlal na fiziko, se kot ameriški padalec prostovoljec med drugo svetovno vojno udeležil zavezniških operacij v Arnhemu in Bastognu, se potem zaposlil pri beograjskem časopisu Borba, sodeloval pri izdelavi »Titove« atomske bombe, se potem v petdesetih letih začel boriti proti Titovemu komunizmu, se do tedaj že dvakrat poročil, nato na začetku šestdesetih emigriral na Švedsko, kjer se je pri petdesetih še tretjič poročil s pol mlajšo lepotico, Švedinjo Carin (v dežnem plašču roza barve), se začel ukvarjati s področjem poslovnega obveščanja, ki ga je spravil tudi kot predmet na fakulteto, se pri svojih sedemdesetih letih vrnil k padalstvu in sredi osemdesetih tudi nazaj v Jugoslavijo, kjer je našel spokojne dni v Dubrovniku, koder je delal zapiske za to iskrivo knjigo, ki je izšla pet let po njegovi smrti v režiji sina in njegove žene. Človek za vse čase, ki je preizkusil mnogo poklicev in preživel vse ideologije!
Samo Rugelj, Bukla 160
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% 3 za 2 Kako sem postal, kar sem Psihiatrovi spomini 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico -
Gospa tožilka Soočenja z najhujšimi zločinci človeštva in s kulturo nekaznovanosti 29,95 € Dodaj v košarico
