Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pridni sinko

Pascal Bruckner
Pridni sinko
23,90 € 23,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,72 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Modrijan
Zbirka Poteze
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-241-882-3
Naslov izvirnika Un bon fils
Leto izdaje izvirnika 2014
Prevod Jaroslav Skrušny

Tehnične lastnosti
trda vezava
22 x 14 cm
400 g
173 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija

Založnik o knjigi

»Preljubi moj Bog, stori, da bo očeta pobralo!«

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature. Gre potemtakem za svojevrstno različico »bildungsromana«, romana o vzgoji uma in srca, o odraščanju, zorenju in osamosvajanju prve po drugi svetovni vojni rojene generacije, ki si je zadala za nalogo do tal podreti ancien régime, sesuti skorumpiran in zatiralski svet svojih očetov in z »jurišem na nebo« izterjati nemogoče.
Pisatelj s porogljivim, celo neprizanesljivim (tako do očeta kot do samega sebe), mestoma do bolečine bridkim vpogledom v najintimnejše kotičke družinske intime očetu ni postavil spomenika, narobe, razgalil ga je v vsej njegovi protislovni bedi in blišču familiarnega trinoga, z vsemi stigmami avtoritarnosti, nasilništva, zadrtega antisemitizma in simpatiziranja z nacizmom na eni in z vso krhko ranljivostjo in človeško nebogljenostjo smrtnika, ki zre svoji zadnji resnici v oči, na drugi strani. S Pridnim sinkom ga je izpostavil v vsej tragični razdvojenosti, protislovni dvoumnosti in kompleksnosti človeške usode v primežu časa in zgodovine.

Recenzija Bukla

Francoskega literata Brucknerja (1946) v slovenščini poznamo tako po njegovem romanesknem ustvarjanju (Ljubezen do bližnjega) kot tudi po izvrstni esejistiki (Nenehna vzhičenost). Zdaj se nam predstavlja še z leposlovnim hibridom, še najbolj podobnim literarizirani avtobiografiji, ki je izvirno izšla leta 2014, dve leti po smrti njegovega očeta. To vsekakor ni nepomemben podatek ob dejstvu, da je oče glavni junak v Brucknerjevi knjigi, ki jo lahko po eni strani beremo kot izpiljeno družinsko kroniko, to avtor pripoveduje kar se da brez olepševanja in samocenzure, po drugi strani pa gre za neke vrste literarno in simbolno ubijanje očeta, kjer se zdi, da je Bruckner z njim šele v tej knjigi poravnal račune. V tridelno zastavljenem delu nas avtor sprva popelje v svoje otroštvo in drobovje svoje družine, za katero pravi, da je, kot bi privzdignil skalo, pod katero mrgoli škorpijonov. Pri tem zelo neposredno okarakterizira svoja starša – demonskega očeta, ki je še tudi po vojni ostal goreč privrženec nacizma, in posesivno mater, ki je kljub nenehnemu moževem varanju ostala z njim, hkrati pa se čustveno navezala na sina in ga, ko je ta začel odraščati, nenehno nadzorovala in »pazila« pred ženskami. Drugi del je zastavljen bolj intelektualistično, v njem pa Bruckner obravnava svoja leta odraščanja in srečanja z nekaterimi največjimi francoskimi umi druge polovice dvajsetega stoletja od Jeana-Paula Sartra do Foucaulta. S temo magistrske teze je hotel pomesti z nacistično preteklostjo svoje družine, doktoriral pa je pri Barthesu ter se zatem zapisal pisanju (knjig), od česar je potem živel naslednja štiri desetletja. V sklepnem delu se zgodba eliptično spet vrne k očetu, s katerim je Bruckner po smrti matere spet vzpostavil (prejkone hladen) stik, ob občasnih srečanjih spremljal njegovo hiranje ter tudi v njegovi smrti našel svojevrsten posmeh usode in lastno zadovoljstvo ter trpkost obenem. Razkošno pisano besedilo teh vrhunskih spominov dodatno zažari v mojstrskem prevodu Jaroslava Skrušnýja, ki je napisal tudi spremno besedo.

Samo Rugelj, Bukla 110-111

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...