| Naslov izvirnika | Das Rote Buch |
| Prevod | Jan Ciglenečki, ... [et al.] |
| Urejanje | Sonu Shamdasani |
| Predgovor | Ulrich Hoerni |
| Uvodna beseda | Sonu Shamdasani |
trda vezava
23,5 x 16,5 cm
1.030 g
570 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
psihologija in psihiatrija
Založnik o knjigi
Rdeča knjiga je Jungovo avtobiografsko delo, ki jo je sestavljal v času intenzivnega soočenja z lastnim nezavednim. Prvič je bila objavljena posthumno, skoraj 50 let po avtorjevi smrti. Knjiga predstavlja neprecenljiv dokument globoko človeške izkušnje enega največjih mislecev 20. stoletja, saj bralcu ponuja vpogled v "empirično" ozadje njegovega poznejšega znanstvenega dela. Jung je v Rdeči knjigi beležil svoje sanje, vizije, fantazije in čustva, zaradi česar je objavo knjige za časa svojega življenja prepovedal. Rdeča knjiga je opremljena z uvodno besedo Ulricha Hornija, obsežno spremno študijo Sonu Shamsadanija ter bogatim kritičnim aparatom.
Recenzija Bukla
Junga (1875– 1961), švicarskega psihologa in enega najpomembnejših filozofov in psihologov dvajsetega stoletja, v slovenščini že dobro poznamo, saj je pri nas izšlo več odmevnih knjig (denimo Spomini, sanje, misli ter Človek in njegovi simboli). Že kmalu po njegovi smrti je postalo jasno, da obstaja tudi t. i. Rdeča knjiga, ki jo lahko smatramo za najbolj osebno Jungovo delo, ki pa je kljub svojemu eksperimentalnemu, do neke mere mističnemu značaju formativno vplivalo na njegove kasnejše teorije in delo nasploh. Jung jo je začel pisati (in tudi lastnoročno ilustrirati; slovenski prevod je brez grafičnega gradiva) okoli leta 1913, pri čemer je »uporabljal tehniko sistematičnih vaj, s katerimi je odstranil kritično pozornost ter ustvaril praznino zavesti«, s tem pa je skušal integrirati in razvijati različne dele svoje osebnosti. S temi tehnikami, ki jim je sledilo zapisovanje ter risanje, je skušal razumeti naravo samospoznanja, naravo duše, razmerje notranje iz zunanje moškosti in ženskosti, razmerje med posameznikom in sodobno družbo itn., poleg tega pa je skušal doumeti psihološke in zgodovinske učinke krščanstva ter napovedati prihodnji religiozni razvoj Zahoda. Društvo Jungovih dedičev je bilo dolgo časa mnenja, da je knjiga preveč osebnega značaja, da bi bila primerna za objavo, potem pa je leta 2009 izšla z izčrpno spremno študijo, ki jo je napisal zgodovinar psihoterapije Sonu Shamdasani, ki je na voljo tudi v slovenski izdaji. Za vse tiste, ki se želijo poglabljati v izvire Jungove misli.
Samo Rugelj, Bukla 112-113
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
