Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Jegličev dnevnik

Znanstvenokritična izdaja
Anton Bonaventura Jeglič
Jegličev dnevnik

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-278-210-8
Prevod Marija Čipić Rehar, Blaž Otrin, Julijana Visočnik
Urejanje Marija Čipić Rehar, Blaž Otrin
Spremna študija Marija Čipić Rehar, Blaž Otrin, Cvetka Rezar, Julijana Visočnik

Tehnične lastnosti
trda vezava
29 x 22,5 cm
2.740 g
1131 strani
Tip knjige
dnevnik
Kategorije
religija > krščanstvo
biografije in spomini

Povej naprej

O knjigi

Brez pretiravanja lahko ta impozanten dnevniški opus označimo za kulturni spomenik najvišje vrednosti, saj je izjemno pomemben tako kot temeljita kronika svojega časa kot tudi za samorazumevanje duhovne biti slovenskega naroda. Skozi svoja iskrena razmišljanja nam razodene duhovni horizont, strukturo in način biti katolištva na Slovenskem v takratnem času. Na Slovenskem na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja oz. v prvih treh desetletjih dvajsetega stoletja ni primerljivega dnevniškega zapisa, v celotnem dvajsetem stoletje pa mu ob bok lahko stopi le Kocbekov dnevnik.

Jeglič je dnevnik začel pisati 19. januarja 1899, dobrega pol leta po nastopu svoje škofovske službe v Ljubljani, in to delo je redno in vestno opravljal vse do svojega odstopa in umika v Gornji Grad leta 1930.

Dnevnik obsega trinajst zvezkov s skupno 2.388 rokopisnimi stranmi in ga danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, v zapuščini škofa Jegliča.

Recenzija Bukla

Znanstvenokritična izdaja dnevnika Antona Bonaventure Jegliča (1850– 1937), publicista, teologa in ljubljanskega škofa v obdobju 1898– 1930. V tem času (od januarja 1899 naprej) je Jeglič redno pisal dnevnik, ki je v površno pripravljeni knjižni obliki izšel kmalu po drugi svetovni vojni, zdaj pa je izdan v integralni in pregledani obliki kot knjiga velikega formata na 1130 straneh in veleknjižni projekt (dodani so mu tudi uvod, redakcijsko poročilo, kopije strani iz njegovega dnevnika in obsežno, skoraj 60-stransko imensko kazalo). Jeglič je v svojem večdesetletnem javnem delovanju pomembno zaznamoval tako rekoč vse večje (katoliške) projekte. Na njegov predlog in z njegovo pomočjo je bila, denimo, v Šentvidu postavljena prva popolna slovenska gimnazija. Kot politik je bil vključen v večino odločilnih potez narodne politike (politično je sicer deloval precej prikrito). Ob tem je bil avtoriteta za Katoliško narodno stranko (iz katere je izšla Slovenska ljudska stranka, ki ji je pomagal do zmage in potem podprl politiko t. i. majniške deklaracije). Vse to se kaže tudi v njegovem dnevniku (opremljenem z opombami na strani pod besedilom). Ta je vsebinsko pomenljiv in raznoroden, obravnava tako specifično katoliške kot tudi širše družbeno aktualne in kulturne, pa seveda tudi osebne teme, v katerih se nam odkriva kot človek z vsemi svojimi pozitivnimi, pa tudi negativnimi lastnostmi. Po eni strani je Jegličev dnevnik (ki je bil sicer pisan za osebno, ne pa za javno uporabo) torej okno, skozi katerega lahko zremo na duhovno stanje ljubljanske škofije in njega samega, po drugi strani pa je to dragocen vpogled v obravnavano obdobje slovenske zgodovine s perspektive ene najuglednejših osebnosti tistega časa v našem prostoru. Ena najpomembnejših domačih zgodovinsko-biografskih knjig letošnjega leta.

Samo Rugelj, Bukla 115

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...