Na poti

Recenzija Bukla

Založba Družina zadnje čase pogosto izdaja knjige, ki nagovarjajo širše občinstvo, sem pa gotovo spada tudi svojevrsten potopis, ki ga je ob pomoči Giorgia De Martina napisal Andrea Bocelli (1958), eden najbolj znanih italijanskih pevcev, tenorist, slep že od mladosti, a zato nič manj neustrašen v izpolnjevanju svojih stremljenj. Spomladi 2021 se je s svojo družbo, katere srce predstavlja njegova žena Veronica, iz Rima odpravil po starodavni romarski poti Via Francigena, ki se iz večnega mesta vije proti severozahodu vse do znamenite angleške katedrale v Canteburyju skoraj dva tisoč kilometrov stran. Seveda Bocelli ni imel namena premagati celoto, njihov cilj je bil malce naprej od San Gimignana, izviren pa je način, kako so to pot opravili – na konjih. Vendar pa konj ni prevozno sredstvo, to je popotni tovariš, in če komu to ni jasno, za to kmalu poskrbi žival sama, tako da je bilo to romanje poleg obiskovanja zgodovinsko pomembnih krajev, občudovanja italijanske pokrajine ter meditiranja o življenju, bivanju, ustvarjanju in ljubezni tudi polno pripetljajev, kjer so imela glavno vlogo ravno ta živalska bitja. Poduhovljeno! 

Samo Rugelj, Bukla 180-181

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.