Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Nisem le napol človek

Alma M. Karlin in njeni moški
Jerneja Jezernik
Nisem le napol človek
21,00 € 21,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,63 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sanje
Zbirka Sanje
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-274-462-5
Urejanje Tjaša Koprivec

Tehnične lastnosti
trda vezava
28,5 x 21 cm
810 g
150 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
zgodovina
biografije in spomini

Založnik o knjigi

»Vsak človek, ki nam prekriža pot, je naš učitelj, ki nevede ali vede oblikuje naš značaj, tako da lahko svojo dušo primerjamo s potnim listom, v katerem je vsak, ki je kakorkoli posegel v našo usodo, zapustil svoj vizum ali žig. Naj bo močan ali slaboten, nobeden se popolnoma ne zabriše,« je v svoji avtobiografiji Sama/Ein Mensch wird zapisala svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin (1889– 1950).

V njenem nenavadnem življenju so številne neizbrisne odtise pustili tudi moški. V otroštvu ji je svoj »žig« najmočneje vtisnil njen oče, major Jakob Karlin, ki se je v nasprotju z mamo Vilibaldo hčeri znal približati in ji prisluhniti, a ga je izgubila že pri osmih letih. V mladosti jo je nepozabno očaral sopotnik plemiškega rodu in prav takšnih manir, a se je izkazalo, da je šlo le za imaginarno, izmišljeno podobo, s katero jo je prevarala domača služkinja in vzgojiteljica Mimi. V času pred prvo svetovno vojno, ko je Alma v multikulturnem Londonu študirala jezike, se je zaročila s Kitajcem Xu Sing Jung Lungom, nato pa zaroko kmalu razdrla, o tej svoji izkušnji pa napisala svoj prvi roman Moj mali Kitajec (Moj mali Kitajec). Ko je med letoma 1919 in 1927 sama potovala okrog sveta, se je zbližala z Atahualpo iz Arequipe. Njun odnos je opisala v svojem še neobjavljenem romanu Vsemogočno Eno/Das allmächtige Eine. Za »boleznijo otekle glave« je zbolela tudi na Tajvanu, ko se je zaljubila v japonskega osvobojevalca zasužnjenih gejš in družbenega prevratnika gospoda I.-ja; zanamcem je pustila tipkopis V Hiši ljudi/Im Haus der Menschen. Ko je po svoji vrnitvi v Celje že živela s svojo prijateljico, menedžerko in sestro po duši Theo Schreiber Gammelin, njeno srce ni ostalo ravnodušno niti do političnega ubežnika Hansa Joachima Bonsacka iz Strasbourga, ki mu je pred nacističnim preganjanjem pomagala najti pribežališče najprej pri sebi doma, nato pa mu pomagala pobegniti v Skandinavijo in Južno Ameriko. O tem piše v svojem neobjavljenem besedilu Daljna ženska/Ferne Frau. Kar zadeva izdajanje in promocijo njenega literarno-potopisnega dela, pa sta v Alminem življenju pomembno vlogo odigrala njen literarni agent Lois Hammer iz Knittelfelda ter njen najljubši založnik Max Möhrig iz Leipziga. S slednjim je v Staatsbibliothek zu Berlin/Berlinska državna knjižnica ohranjena pretresljiva pisemska korespondenca iz zadnjih let in mesecev Alminega življenja, ko je Karlinova že padla v nemilost povojne jugoslovanske oblasti in postala zamolčana pisateljica.

Posebnost projekta: Bralec bo lahko poleg doslej že znanih podatkov o pomembnih moških iz Alminega življenja bolje in globlje spoznal njene številne prijateljske zgodbe z visoko izobraženimi, drznimi in družbeno angažiranimi posamezniki tudi na podlagi doslej še neznanih in neobjavljenih Alminih rokopisov iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in iz Berlinske državne knjižnice.

Monografijo bo ustrezno obogatilo tudi bogato slikovno gradivo.

Recenzija Bukla

»Kaj bi naredili Angleži za žensko, ki ima pogum, da izbere drugačno pot kot ostali?« se v nekem obdobju nezadovoljstva sprašuje Alma in zagrenjeno nadaljuje: »Moji ožji sodržavljani se niso brigali zame in medtem, ko so prigrizovali skutin zavitek in pri tem srkali vino, so verjetno govorili: Saj ji ni nihče rekel, naj gre! Če bi vsi tako razmišljali, bi Kolumb pekel kostanje in Vasco da Gama prodajal vezalke.« Jasno je, da Alma M. Karlin (1889– 1950) ni sodila v čas, v katerem je živela, niti v štajersko provinco, kjer so v prvih desetletjih 20. stoletja koncepti med obema spoloma praviloma temeljili na ženski podrejenosti, ona pa je kljub svojim izobraženim, nadarjenim in pogumnim (platoničnim) ljubimcem glasno razmišljala o enakopravnosti med spoloma in svobodnem duhovnem razmerju. Za Jernejo Jezernik z gotovostjo trdimo, da je ena najboljših poz navalk Alminega življenja in dela, pa vendar je za potrebe pričujoče monografije morala opraviti zahtevno raziskovalno delo in iz drobcev ohranjenih zapisov in pripovedi sestaviti sliko pomembnih moških v življenju svetovno znane popotnice. Prvi moški v Alminem življenju je bil seveda oče, Jakob Karlin, še v najstniških letih pa mu je sledil »skrivnostni plemiški ljubimec«, ki je prek pisem dvoril rahločutni Almi, dokler se ni izkazalo, da je bila to potegavščina služkinje Mimi. V času, ko je Alma delala v prevajalski pisarni v Londonu, se je zaročila z olikanim Kitajcem Xujem, a sta zaroko kmalu razdrla. Kljub Almini odločitvi, da se po razočaranjih v ljubezni povsem posveti umetnosti, so njeno življenje zaznamovali še nemški literarni agent Hammer, nesojeni inkovski pesnik, prevratniški Japonec I., protinacistični upornik Bonsack in avstrijski založnik Mohring. Almino iskanje razumevajoče duše se je navsezadnje udejanjilo v družbi prijateljice in sestre po duši Theje Schreiber Gammelin.

Renate Rugelj, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...