Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Tek na robu živčnega zloma

Lucijan Zalokar
Prelistaj
Tek na robu živčnega zloma -10%
17,91 € 19,90 € Prihrani 1,99 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba UMco
Zbirka 'S terena'
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7050-81-3
Leto izdaje izvirnika 2020
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 12,5 cm
240 g
193 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
šport in zdravje > tek
knjige umco
biografije in spomini
leposlovje > eseji
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

»Ko se premikajo noge, se premikajo tudi misli.«

Tek na robu živčnega zloma je pripoved o tem, kako si zastaviti cilj in se pognati proti njemu, kako se pobrati, če omagaš, kako udomačiti napor in bolečino ter ju spremeniti v izkušnjo in o vsem tem povedati napeto zgodbo.

Lucijan Zalokar, mladi atlet, novinar in publicist, se je na začetku epidemije, ki je ohromila svet, odločil, da bo poskušal trenirati podobno, kot je pred sedmimi leti, ko je bil tek na srednje proge središče njegovega življenja. Kaj vse se ob tem dogaja v njegovi glavi, v njegovem telesu? Kako premišljuje o svobodi in naporu? O pritiskih in nespečnostih pred tekmami? Natančno analizira treninge legendarnih tekaških srednjeprogašev, kot sta na primer elegantni Sebastian Coe ali kubanski žrebec Alberto Juantorena. Se trening prilagaja tekaču ali tekač treningu? Sta bila prej talent in moč ali vztrajnost in disciplina?

Ko se premikajo avtorjeve noge, se premikajo tudi njegove misli. Zato ne čudi, da ob njem na progi teče tudi Jean-Paul Sartre, ki je nekoč v zakajenih pariških kavarnah premišljeval o tem, da je svoboda srž človekovega izkustva. Na drugi progi se poti brkati občutljivec Nietzsche, ki je bil prepričan, da sta bolečina in trpljenje svoboda eksistence in duha, da zaradi trpljenja telesa svet vidimo bolj jasno in žareče. Na cilju pa jih pričaka nevrolog Oliver Sacks, ki opisuje izkušnjo, kako se lahko poškodovana noga odtuji od telesa in postane tujec, reč, do katere ne čutimo ničesar, vse do tedaj, dokler se spet ne pozdravi in postane del nas. Kako razmišljamo o telesu in kako telo premišljuje o nas?

To je knjiga o tem, kako skrivnostno in divje je lahko naše življenje, če se z vso silo poženemo vanj.«

»Enakovredno vrhunsko pisati, misliti, teči in živeti = visoka umetnost. Lucijan Zalokar, talent desetletja.« – Boštjan Videmšek, avtor knjige Plan B

O AVTORJU

avtor fotografije: Jože Suhadolnik

Lucijan Zalokar (1995) je novinar Dela in atlet celjskega Kladivarja. Njegove esejistične zgodbe in intervjuje o športu lahko najpogosteje berete v Nedelu in Sobotni prilogi, v slogu literarnega novinarstva pa piše tudi o temah, kot so sodobna tehnologija, literatura ali rokenrol. Leta 2019 je za svoje delo prejel debitantsko nagrado Društva novinarjev Slovenije. Preden se je zapisal novinarstvu, je v teku na 800 metrov nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu in članskem evropskem prvenstvu v dvorani. Je nekdanji mladinski državni rekorder v dvorani in večkratni državni prvak. Knjiga Tek na robu živčnega zloma je njegov literarni prvenec.

Recenzija Bukla

V založbi UMco vse od knjige Delaj, teci, živi gojijo tradicijo športno-rekreativnih knjig. V zadnjem obdobju je ta knjižni žanr tudi pri nas doživel celovito preobrazbo, saj se je iz primarnega opisovanja nadčloveških sposobnosti pri premagovanju športnih preizkušenj obrnil navznoter, v tekačevo psiho, in v vse bolj poglobljeno razmišljanje o vzgibih in razlogih za to početje. Izviren kamenček v dosedanji mozaik dodaja Lucijan Zalokar (1995), novinar Dela in atlet celjskega Kladivarja, ki je na srednjih progah v času svoje aktivne tekaške kariere dosegel opazne uspehe, prav dobro pa mu gre tudi pri esejističnih zgodbah v časopisu Delo in Sobotni prilogi. V svojem knjižnem prvencu Tek na robu živčnega zloma je ob omejitvi gibanja med spomladansko karanteno kreativno povezal dve svoji strasti: veselje do teka in veselje do branja, premišljevanja in pisanja. Tako se je v tem času ponovno lotil resnega treniranja (nekako po svojih tekaških programih iz let aktivne kariere), obenem pa je na tek, gibanje pa tudi poškodbe pogledal tudi s humanističnega, da ne rečemo fenomenološkega zornega kota. S tem je pred nami spletel izviren knjižni prispevek o naprezanju lastnega telesa, ki ga je v praksi poleti pognal tudi na resnično atletsko stezo ter tam na državnem prvenstvu spet dosegel tretje mesto.

Samo Rugelj, Bukla 156

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...