Teorija brezdelnega razreda

Recenzija Bukla

Na kateri točki v človeški zgodovini se je del populacije lahko odpovedal produktivnemu delu in je svojo družbeno nadvlado razkazoval in ohranjal z izogibanjem takemu delu? Ameriški sociolog in ekonomist Thorstein Veblen (1857–1929), ki se je ukvarjal predvsem z vprašanji organizacije delovnega procesa in prostega časa, bil avtor lepega števila knjig, med katerimi je najbolj znana ravno pričujoča iz leta 1899, je bil prepričan, da se je to začelo že v fevdalizmu, kjer je bojevniška aristokratska kasta kultivirala način življenja, ki je bil pogojen z odmikom od dela in posvečanju drugim dejavnostim, kot so bile šport, igra, lov in umetnost. Ta logika razlike med neposredno produktivnim in neproduktivnim, torej t. i. »brezdelnim« razredom, se je nadaljevala tudi v kapitalizmu, dodajale pa so se mu druge vsebine od vse bolj razširjenega (visokošolskega) izobraževanja naprej ter se v ves čas spreminjajoči se obliki vleče vse do današnjih dni, ko se – še posebej v času epidemije in po njej – razkorak med (realno in namišljeno) produktivnim delom vse bolj povečuje. Ekonomsko sociološka klasika, ki je izšla ravno v času, ko se ponovno preizprašuje vrednost posameznega (ne)dela in evalvira njegova potrebnost.

Samo Rugelj, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.