Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Teorija brezdelnega razreda

Ekonomska študija institucij
Thorstein Veblen
Teorija brezdelnega razreda
19,90 € 19,90 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 3-7 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-06-0318-4
Naslov izvirnika The theory of the leisure class
Leto izdaje izvirnika 1899
Prevod Marko Bauer

Tehnične lastnosti
mehka vezava
226 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > ekonomija

Založnik o knjigi

Thorstein Veblen (1857–1929) je bil ameriški sociolog in ekonomist, ki se je ukvarjal predvsem z vprašanji organizacije delovnega procesa in prostega časa (predvsem potrošnje). Na začetku profesionalne kariere je učil na elitni Univerzi v Chicagu in nekoliko manj elitni Univerzi v Missouriju, leta 1917 pa se je preselil v Washington ter se posvetil političnemu delovanju, predvsem kritiki vojne in iskanju načinov povojne obnove in zagotavljanja miru. Njegove knjige, med katerimi je najbolj znana ravno Teorija brezdelnega razreda, so močno vplivale na razvoj institucionalne ekonomske teorije ter različnih smeri sociologije, predvsem kulturnih študij in ekonomske sociologije, medtem ko je njegova študija Theory of business enterprise ena od ključnih referenc akceleracionizma.

Recenzija Bukla

Na kateri točki v človeški zgodovini se je del populacije lahko odpovedal produktivnemu delu in je svojo družbeno nadvlado razkazoval in ohranjal z izogibanjem takemu delu? Ameriški sociolog in ekonomist Thorstein Veblen (1857–1929), ki se je ukvarjal predvsem z vprašanji organizacije delovnega procesa in prostega časa, bil avtor lepega števila knjig, med katerimi je najbolj znana ravno pričujoča iz leta 1899, je bil prepričan, da se je to začelo že v fevdalizmu, kjer je bojevniška aristokratska kasta kultivirala način življenja, ki je bil pogojen z odmikom od dela in posvečanju drugim dejavnostim, kot so bile šport, igra, lov in umetnost. Ta logika razlike med neposredno produktivnim in neproduktivnim, torej t. i. »brezdelnim« razredom, se je nadaljevala tudi v kapitalizmu, dodajale pa so se mu druge vsebine od vse bolj razširjenega (visokošolskega) izobraževanja naprej ter se v ves čas spreminjajoči se obliki vleče vse do današnjih dni, ko se – še posebej v času epidemije in po njej – razkorak med (realno in namišljeno) produktivnim delom vse bolj povečuje. Ekonomsko sociološka klasika, ki je izšla ravno v času, ko se ponovno preizprašuje vrednost posameznega (ne)dela in evalvira njegova potrebnost.

Samo Rugelj, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...