Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Thomas Piketty: Varljiva kritika kapitala

Alain Bihr, Michel Husson
Thomas Piketty: Varljiva kritika kapitala
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-7003-65-9
Naslov izvirnika Une critique illusoire du capital
Leto izdaje izvirnika 2020
Prevod Katja Kraigher

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
260 g
176 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Aktualen, jedrnat in kritičen pregled uspešnic Thomasa Pikettyja Kapital v 21. stoletju ter Kapital in ideologija analizira glavne teme Pikettyjevega dela in domet njegovih političnih zahtev.
Pisca pokažeta, da je Piketty močno poenostavil oboje, vprašanje neenakosti in vprašanje ideologij, ki jo upravičujejo, ter zanemaril zgodovinske in zemljepisne razlike med družbami, ki jih obravnava. Ker Piketty ne uporablja koncepta produkcijskih razmerij, odkriva namesto dejanskih lastnosti družb le predstave, ki so jih te imele same o sebi (oziroma so jih imeli njihovi vladajoči razredi) in ki jih nato tolmači v okvirih svoje, tj. današnje vladajoče ideologije oziroma njene levoliberalne različice.
Zaradi tega je Pikettyjeva kritika »varljiva«, kar pa ni le akademski problem, ampak politična slepa ulica, saj Pikettyjeve zahteve niso le njegova osebna stališča, ampak program današnjega levoliberalizma: univerzalni temeljni dohodek, soupravljanje, redistribucija dohodkov in premoženja. Husson in Bihr v knjigi pokažeta, da poskuša reformizem ločiti posledice od njihovih vzrokov, tj. ločiti ekološko in socialno katastrofo od kapitalizma, namesto da bi se jih lotil pri izvorih, tj. pri družbeni ureditvi. Ker zanemarja vzroke, kot svetovno rešitev ponuja izpopolnjeni zahodni socialnodemokratski kapitalizem izpred štiridesetih let – kot da ne bi sedanji problemi izvirali prav iz njega oziroma njegovega propada. Ker zanemarja resnična gibala družbenih sprememb, očitno misli, da lahko do njih pride z lobiranjem intelektualcev pri politikih, namesto s političnim organiziranjem množic. Pikettyjev reformizem je tako podoben situaciji, ko v sobi pušča pipa, stanovalci pa vodo z vedri zlivajo skozi okno ali jo preusmerjajo v odtok. Tudi Piketty bi katastrofalne posledice kapitalizma – revščino, neenako razdelitev dohodka, premoženja in življenjskih možnosti ter okoljsko škodo – reševal z redistribucijo. Toda zakaj ne bi popravili ali zamenjali »pipe«? Zakaj ne bi politična sila, ki naj bi bila dovolj močna, da uveljavi Pikettyjevo 90-odstotno mejno stopnjo dohodnine in davka na premoženje ter davek na ogljik in paritetno soodločanje zaposlenih v podjetjih, podružbila produkcijska sredstva in jih uporabila tako, da ne bi povzročala dohodkovnih in premoženjskih neenakosti in uničevala življenjskega okolja in ljudi?

Recenzija Bukla

Francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja (1971) tudi pri nas prav dobro poznamo po njegovem najbolj odmevnem delu Kapital v 21. stoletju, ki velja za najbolj vplivno ekonomsko knjigo v tem stoletju, njegovega nadaljevanja z naslovom Kapital in ideologija (izvirno je v francoščini izšlo leta 2019, v angleščini pa leto kasneje), v katerem skuša poiskati (ideološke in zgodovinske) ekonomske vzroke za neenakosti po svetu pa (za zdaj) še nimamo v prevodu. Glede na obseg knjige več kot tisoč strani tega ni niti pričakovati. Smo pa namesto tega dobili knjigo, v kateri načitana francoska avtorja, zaslužni profesor za sociologijo Alain Bihr (1950) ter statistik in ekonomist Michel Husson (1949–2021), natančno secirata tako Pikettyja kot njegovo knjigo Kapital in ideologija ter vseskozi dokazujeta, da vsebina knjige vsekakor ne prinaša tistega, kar obljublja naslov (po njunem Piketty ne razloži niti tega, kaj je po njegovem kapital), trdita, da je Piketty v svoji argumentaciji svojih tez zelo šibak in da Piketty ne pozna dobro niti Marxovega Kapitala (kar je ob neki priložnosti bojda izjavil tudi sam), čeprav se obe knjigi iz njegovega opusa magnuma (že z naslovom) neposredno navezujeta nanj.

Samo Rugelj, Bukla 164

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...