Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi - Slovenci II.

Recenzija Bukla

Desetletja miru pred prvo svetovno vojno so v že opešani Avstro-Ogrski zbudila upanje, da jo je še mogoče ohraniti. Tudi s povezovalnim kulturnim projektom, kakršna je bila enciklopedična domoznanska zbirka Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi, ki naj bi z domoljubjem preglasila zahteve neenakopravnih narodov, predvsem Slovanov, po večji avtonomiji v dualistični državi. Za serijo bogato ilustriranih knjig se je iz habsburške hiše najbolj zavzel nadvojvoda Rudolf. Pridobil je množico avtorjev, poznavalcev različnih področij, ki so v letih 1887– 1902 pripravili 24 zvezkov, posebej za avstrijsko-nemški in ogrski del države. V njih so, glede na svojo številčnost bolj ob robu, dobili prostor tudi Slovenci. Iz tega gradiva sta pri nas nastala dva izbora s poudarjenimi narodopisnimi temami. Prvemu (2016), posvečenemu življenju, kulturi in gospodarstvu rojakov na Štajerskem in Koroškem ter v Prekmurju in Porabju, se je pridružil še drugi, ki obravnava Kranjsko in Primorje – z Goriško, Tržaško in Istro. Profesor Janez Bogataj je v sklepnem komentarju v ospredje postavil povezovalno idejo te monumentalne serije: krepitev samozavesti in moč splošne ljubezni do domovine.

Iztok Ilich, Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.